Pozimi ste se iz Prekmurja preselili na drugi konec Slovenije, na Primorsko. V 15 tekmah se za Nafto niste vpisali med strelce, zdaj pa na šestih tekmah že dvakrat. Zdi se, da je sprememba okolja zadetek v polno?
Čutil sem, da moram nekaj spremeniti, predvsem okolje, saj se v Nafti nisem najbolje znašel, tako privatno kot na terenu. Ne morem reči, da je Nafta v čemerkoli slabša od Primorja, a želel sem si spremembe in vesel sem, da se je izteklo kot se je.
Novincem, ki pridejo v klub pozimi nikoli ni lahko, saj se morajo čim hitreje vklopiti. Vi ste morali med drugim stopiti v velike čevlje Semirja Smajlagića, ki je bil prvi strelec lige po jesenskem delu. Kljub temu pa odlične igre z vaše strani. Vam leži ajdovski stil nogometa? Kaj vam je najbolj všeč?
Eden glavnih razlogov, zakaj sem se veselil prihoda v Ajdovščino, je bilo sodelovanje z Milanom Anđelkovićem, ki sem ga poznal od prej. Tudi njegov stil igre sem v zadnjem letu in pol že dodobra spoznal. Všeč mi je napadalna igra, ki mi je kot napadalcu pisana na kožo. Navsezadnje je to pokazal že Smajlagić, pa tudi Zavnik s številnimi podajami. Vesel sem, da sem prišel v tako okolje, kjer trener redno poudarja, da je vsak trening, vsaka tekma novo dokazovanje. Moj cilj in želja sta enaka, zato stremim k temu, da vsak dan pomagam ekipi, hkrati pa tudi sebi, saj si želim čimveč odigranih minut, zmag in zadetkov.
Kako so vas sprejeli v Ajdovščini? Od soigralcev, do trenerja in ostalih v klubu. Omenili ste, da ste trenerja poznali. Tudi morda, kakšnega igralca?
Večino igralcev sem poznal, saj gre pretežno za domače igralce, s katerimi smo večkrat igrali med sabo. Za samo prilagajanje nisem imel veliko časa, ker se je vse zgodilo hitro. Kljub temu pa se zaenkrat počutim odlično, saj gre vse kot po maslu. Povedati moram, da mi ta del Slovenije nekako bolj odgovarja, tako nogometno kot privatno.
Na zadnji domači tekmi ste prišli, tudi z vašo pomočjo, do težko pričakovane prve zmage v letošnjem koledarskem letu. Menite, da bi si zaslužili, kakšno točko več, glede na prikazano?
Vidi se, da nimamo takega rezultatskega pritiska kot smo ga imeli v Lendavi, saj so fantje v prvem delu zbrali nekaj točk več. Do zmag in točk bomo prišli s pragmatično igro na način, ki si ga je zadalo naše strokovno vodstvo. Če pogledamo lestvico, Primorje zaenkrat stoji dobro, nismo pa se še zadovoljili s tem. Vse odigrane tekme bi se lahko obrnile v eno ali drugo smer, je pa dejstvo, da rezultati in lestvica zaenkrat dokazujejo, da smo na pravi poti.
Je pa Primorje letos večkrat dokazalo, da igra včasih boljše na tekmah, ko ni favorit. Zakaj je temu tako?
Mogoče zato, ker se favorizirane ekipe proti nam postavijo bolj napadalno, nam pa posledično bolj odgovarja igra s hitro tranzicijo, saj smo ekipa, ki stremi k temu, da pride čim hitreje pred nasprotnikov gol. Kljub temu pa mislim, da je to zgolj naključje.
Ste pa s fanti v mirnih vodah, na sedmem mestu, kar 13 točk pred zadnjimi Domžalami. S katerim mestom bi bili vi osebno, ter pa vodilni v klubu zadovoljni na koncu?
Jasno je, da je vsem novincem v prvi sezoni osnovni cilj obstanek. V Ajdovščino sem prišel pozimi, tako da težko govorim o stvareh z začetka sezone. Osredotočamo se zgolj na nas, saj verjamemo, da je to edini način, kako izboljšati igro, rezultate in sam klub. Ne oziramo se ne naprej ne nazaj, gremo tekmo po tekmo in videli bomo, kam nas bo to pripeljalo. Zaenkrat pa so rezultati vidni in vse gre v željeno smer.
Če se vrneva na vaš začetek. Rojeni ste v Velenju, potem ste se že v mlajših selekcijah odpravili v Ljubljano k Bravu. Kako to, da ste se odločili prav za nogomet? Kdo vas je navdušil?
Prihajam iz športne družine, ki pa ni nogometna, zato se je vse skupaj zgodilo zelo spontano. Ko si mlajši, je osnovna stvar žoga, in tako je bilo tudi pri meni. Nikoli nisem obžaloval tega, ravno nasprotno. Uživam v vsakem treningu in verjamem, da dokler bo tako, bom vztrajal v nogometu.
Kaj kmalu ste že debitirali v prvi ligi, v majici Olimpije, kjer ste igrali tudi evropske tekme. Kako je bilo igrati za enega izmed največjih slovenskih klubov, kjer ste osvojili tudi pokalni naslov?
Ja, to je zgodba, ki se mi je kot mlademu fantu zgodila čez noč. Nekaj posebnega je bilo prestopiti iz Brava, iz druge lige, k Olimpiji. Takrat še nisem vedel, kako funkcionira prva liga, profesionalni nogomet, saj sem samo užival v nogometu. Kar naenkrat pa prideš v klub z večjimi finančnimi vložki, z velikim rezultatskim pritiskom. Moja prednost je bila morda prav to, da nisem doživljal pritiska kot starejši nogometaši. Občutek je bil fenomenalen, saj sem sezono prej s sošolci občudoval Olimpijo, ki je osvojila dvojno krono, sezono kasneje pa sem si s temi fanti delil garderobo. Z veseljem se spominjam začetkov.
Kasneje v karieri ste z dobrimi igrami v Aluminiju dobili priložnost tudi v tujini. Igrali ste v Srbiji in na Poljskem. Kakšni sta bili tam izkušnji, v par besedah?
Težko opišem v par besedah, saj sta si državi zelo različni, obe izkušnji pa sta bili pozitivni. Spoznal sem kulturo in pa drugačen način gledanja in igranja nogometa. Sploh v Srbiji je drugačna mentaliteta.
Kje pa Vam je bilo recimo najlepše? Srbija, Poljska ali Slovenija?
Najboljše sem se počutil v Sloveniji. Težko primerjam vse tri države med sabo, saj imajo vse svoje prednosti in slabosti. So pa vse nabrane izkušnje dobrodošle, saj človek to potrebuje, da dozori in zraste.
Še vedno ste zelo mladi. Kakšne cilje imate na osebnem nivoju? Kje bi radi zaigrali?
Konkretnih ciljev, kje bi nekoč zaigral, nimam. Osredotočen sem na Primorje, na igro in na gole, saj je to moje delo. V Lendavi mi v tem pogledu ni šlo, tukaj pa upam, da pripomorem sebi in celotni ekipi in videli bomo, kam nas bo to pripeljalo. Rekli ste, da sem mlad, s čemer se strinjam oziroma nestrinjam. Nogometna kariera je kratka, zato mislim, da nimamo časa preveč za razmišljanje. Treba se je dokazati takoj in upam, da sem naredil pravi korak, da se mi bo tukaj odprlo tudi za naprej.
Za konec. Imate kakšnega nogometnega vzornika, najljubšo ekipo?
Ne skrivam, da sem navijač Barcelone, s katero sem odraščal. Občudoval sem Messijeve poteze, ne bi pa rekel, da je moj vzornik, saj sva si precej različna. Sam se zgledujem po modernih napadalcih, katerih glavna naloga ni to, da preigraš vse nasprotnikove igralce, marveč dobro pozicioniranje, dober “timing” in iskanje prostora. Prav te stvari poskušam posnemati od vrhunskih napadalcev, ki to delajo izvrstno.
