Macky, po 6 letih dobrodošli spet v Sloveniji. Kako se počutite?
Oo, 6 let je že minilo. Počutim se odlično, hvala. Vedno se je lepo vrniti nekam, kjer si nekoč že bil, tako da sem še bolj navdušen kot takrat, ko sem prvič prišel v Slovenijo. Vesel sem, da sem tu.
Postali ste novi nogometaš Primorja. Kdaj ste prvič stopili v stik s klubom? Ali ste bili veseli, ko ste slišali, da obstaja možnost vrnitve v slovensko ligo?
Zelo sem bil vesel, ko so me prvič kontaktirali, še posebej zato, ker sem se po dolgem času slišal s trenerjem Anđelkovićem. To je bila zame velika čast, kot tudi to, da smo se potem uspeli dogovoriti za sodelovanje.

Kaj ste vedeli o ajdovskem klubu?
Iskreno, nisem vedel praktično ničesar, saj je bilo Primorje v nižji ligi, ko sem igral v Sloveniji. Potem ko sem stopil v stik z njim, pa sem se pozanimal glede kluba in nogometašev.
Ali ste poleg trenerja Milana Anđelkovića poznali še kakšnega nogometaša?
Da. V Olimpiji sem bil skupaj s Harisom Kadrićem, poznal pa sem tudi Tilna Klemenčiča, ki je takrat igral za Domžale in smo se redno srečevali na zelenicah.
Kako bi opisali prve tedne v Vipavski dolini?
Bilo je v redu, sproščeno, saj poznam državo in nogomet, zato se mi ni potrebno prilagajati. Edina stvar, ki me je prvi teden malce presenetila, je bilo vreme. Še nikdar nisem bil v kraju, kjer je tako močan veter. Takrat sem se prvič vprašal, kje sploh sem (smeh). Je pa tako najbrž zaradi hribov in gora v okolici, sicer pa je ostalo vse zares odlično.
Kakšen je vaš osebni cilj in pa cilj ekipe?
Najpomembnejši je ekipni cilj. Smo v zapleten položaju, zato bo najpomembneje priti čim višje na lestvici, potem pa bomo videli. Sam se želim vrniti na najboljši možen nivo, kjer sem nekoč že bil. Vsak dan se je potrebno boriti in videli bomo, kam nas bo to pripeljalo.
Ali ste spremljali slovensko ligo odkar ste jo zapustili? Ali se je kaj spremenila v tem obdobju?
Opazil sem, da je prva razlika ta, da lahko vsak premaga vsakega. V tem obdobju me je navdušil celjski klub. Pohvalil bi odlično vodenje kluba in pa na sploh filozofija in igra nogometašev na zelenici.
Imeli ste 2 odlični sezoni v Ljubljani z Olimpijo. Kakšni so vaši spomini?
Največji spomin imam na pokalno lovoriko, ko smo premagali Maribor z 2:1. Sicer pa se najbolj spominjam prav derbijev z vijoličastimi. Spomnim se tudi peklenskih gostovanj na Fazaneriji pri Muri, kjer je bilo vselej noro vzdušje, na žalost pa se spominjam tudi svoje zadnje tekme v Celju, kjer smo izgubili prvenstvo.

V prvi ligi ste dosegli 2 zadetka. Ali se spomnite proti komu in kakšna sta bila rezultata?
Vem, da sta bila oba proti Celju in da sem enega dosegel že v 3. minuti.
Tako je. Dosegli ste 2 zadetka, v dveh različnih sezonah in obakrat ste slavili s 3:1 na gostovanju.
Oo, tega pa nisem vedel. Zanimiv podatek.
Ali ste še v stiku s kom iz Olimpije?
Sem, sem, s številnimi nogometaši. Z Endrijem Čekičijem recimo, ki je šel pravkar v Irak, pa z Ericom Boakyem, ki je zdaj odšel v armenski Noah, tudi z Luko Menalom, Stefanom Savićem, Tomislavom Tomićem, Rokom Kronavetrom, vratarjem Aljažem Ivačičem.
Ali morda znate tudi kakšno slovensko besedo?
Ne, ne govorim slovensko, saj sem praktično vse pozabil. Ko sem se preselil v Srbijo, je bilo še nekaj podobnosti v jeziku, a sem potem odšel v Kazahstan, kjer je bil jezik podoben ruščini in se mi je vse zmešalo v glavi (smeh): Imel sem soigralce iz Hrvaške, Srbije, Brazilije, Španije in sem moral govoriti vse. Noro je bilo. Spomnim se zgolj besed, ki so vezane na igrišče.
Sami ste povedali, da ste igrali tudi v Srbiji pri Partizanu in Bački Topoli, v Kazahstanu pri Kairatu, tudi v Rusiji pri Nižnem Novgorodu. Kako je bilo? Kje vam je bilo najlepše in zakaj?
Najlepše mi je bilo v Srbiji, čeprav se tam zaradi določenih situacij nisem zadržal dolgo, a sem se počutil odlično. Nenazadnje so me dobre igre v Partizanu vrnile nazaj v reprezentanco. Zares posebno je bilo v Beogradu, tudi ljudje so me sprejeli zelo lepo, zraven pa sem imel tudi mlajšega brata. Čudovito je bilo tudi v Kazahstanu, čeprav si nisem mislil, da bo tako lepo. Ne samo nogomet, ampak tudi življenje na sploh je bilo izvrstno. O samem klubu pa ni potrebno izgubljati besed, saj ej na zelo visokem nivoju, z odlično infrastrukturo.

Igrali ste tudi pred odličnimi navijači, še posebej pri Partizanu. Kako bi opisali atmosfero? Ste imeli za to dodaten pritisk?
Vedno je lepo igrati pred številnimi navijači, zato dodatnega pritiska nisem čutil.
V Ajdovščini boste igrali pred navijaško skupino Red Devils. Imate kakšno sporočilo zanje?
Obljubim lahko, da bom dal vse od sebe, da pomagam ekipi in na koncu dneva bomo videli, kaj bo to pomenilo. Vselej se je potrebno maksimalno boriti za grb, ki ga nosiš na majici, saj je to edino pravilno.