Po 28 letih ste se vrnili v Ajdovščino, tokrat kot trener. Kakšni so prvi občutki po prvih tednih v Vipavski dolini?
Občutki so lepi predvsem zato, ker sem se vrnil v okolje, v katerem sem se kot nogometaš dokončno postavil na nogometni zemljevid. Po odličnih 2 sezonah sem tudi ostal v stiku s številnimi ljudmi iz tega okolja, tako da so spomini na to obdobje zares lepi. Želja po delu v prvi ligi in po tem, da poskušam pomagati Primorju obstati med elito, ni v meni vzbujala nobenega dvoma, da se ne bi o povratku v Ajdovščino odločil v 2 minutah.
Ste bili v preteklosti že kdaj blizu vrnitve? Kdaj je zdaj prišlo do prvega kontakta? Ste ga pričakovali?
Kot igralec Olimpije sem bil v preteklosti blizu povratka, a je šla kariera nato v drugo smer. Kot trener pa ne, saj je imelo Primorje s prejšnjim trenerjem dobre rezultate. Je pa dejstvo, da ko si enkrat kot trener na borzi, vedno čakaš in upaš, da bo kakršnakoli priložnost prišla.
Prej ste dejali, da ste se dogovorili v 2 minutah. S čim so vas prepričali? Kratkoročni cilj poznamo, kaj pa za naprej?
Zavedamo se, da je za novince v prvi ligi vselej najtežja druga sezona, ko moraš kakovost potrditi. Tako je, kratkoročni cilj je obstanek. Verjamem, da nam bo ta letos uspel, saj je v igri še 24 točk. Borba bo za to 8. mesto, saj so ostale ekipe že pobegnile, sta pa na koncu tu še popravna izpita, če bi zaključili na 9. mestu. Če bomo obstali v ligi, se bo potem lažje orientirati tudi za naprej. Potrebno bo sestaviti oziroma dopolniti ekipo, narediti dobre priprave, se boljše spoznati in šele nato postaviti dolgoročne cilje.
Letos smo velikokrat videli dobro igro Primorja, ki pa ni prinesla želenega rezultata. Kako zdaj to popraviti? Čemu posvečate največ pozornosti v tem reprezentančnem premoru, ki je za vas prišel še kako prav?
Premor moramo izkoristiti kar se da dobro. Sam bi svoje ideje rad prenesel na igralce, to pa bo mogoče z določenim številom ponavljanj vaj na treningu. Do naslednje tekme s Koprom imamo 3 tedne, tako da nas čaka, po 3 dnevih počitka, trdo delo, saj je to zadnji premor do konca prvenstva.
Takoj na uvodu ste zabeležili prvo zmago proti Aluminiju z 2:0, nakar je sledil visok poraz v Celju s 5:1. Kako ste videli prvi dve tekmi?
Spremljali smo dve drugačni tekmi, z dvema različnima nasprotnikoma. Z Aluminijem smo zelo dobro implementirali tekmo in zasluženo slavili. V določenem trenutku smo celo preveč tvegali, s tem ko nismo izkoristili priložnosti in prej odločili tekmo v našo korist. V Celju je bil poraz previsok, saj smo bili na trenutke dobro organizirani, a smo bili slabši v prehodih v fazo zaključka napada. Ključne pa so bile 3 neverjetne individualne napake, ki so nasprotniki znali izkoristiti. Občutek imam, da si do 70. minute Celjani niso priigrali resnih priložnosti. Trpeli smo njihovo posest, a to je bilo to. Tekma se je zlomila ravno v trenutku, ko smo po moji oceni izgledali dobro.
Težave so letos predvsem v obrambi, največ prejetih zadetkov in pa slabi izidi na gostovanjih. Edina ekipa brez zmage. Tudi psihologija bo pomembna, da se izognete osnovnošolskim napakam v obrambi, da se znebite bremena gostovanj.
Absolutno. V borbi za obstanek sta vedno pomembni psihologija in pa vera v to, da dosegaš dobre rezultate in se znebiš strahu, ki ti ga narekuje lestvica. Na temu veliko delamo, saj je do konca še 8 tekem - 4 domače in 4 gostujoče. Cilj nam mora zagotovo biti, da zmanjšamo število prejetih zadetkov ter da smo konkretnejši v zaključku. Ne smemo pa pozabiti tudi na to, da prinašamo točke iz gostovanj.
Kako ste zadovoljni s kadrom? Ste poznali koga od prej? Na splošno, kakšno ekipo ste dobili v roke?
Ekipo sem poznal od prej, saj se v slovenski ligi tako ali tako vsi poznamo, nekatere pa sem tudi že treniral. Fantje so dobro telesno pripravljeni, zato bomo lahko hitro začeli z nadgrajevanjem določenih načinov igre, na katere so bili navajeni. Na tem bomo gradili in delali tudi v prihodnosti.
Kako ste zadovoljni s pogoji v klubu? Koliko se razlikujejo od vaših igralskih časov?
Pogoji so precej podobni tistim iz mojih časov. Izjema je igrišče z umetno travo, ki jo koristimo zgolj ob izrednih priložnostih, saj večinoma treniramo na pomožnem igrišču. Za razliko od mojega obdobja v Ajdovščini imamo tudi več dodatnih manjših prostorov za raztezanje in fitnes.
Sami se boste vozili iz na treninge iz slovenske Istre. Koliko vam bo to pomagalo oziroma oviralo pri delu?
To ni nobena ovira, prav nasprotno, to je dobrodošlo. Razdalja je zelo kratka, saj si po avtocesti v Ajdovščini zelo hitro, poleg tega pa imaš možnost razmišljanja o marsičem. Vožnje in poti sem navajen, nenazadnje sem se tudi v Domžale vsakodnevno vozil.
Ste pričakovali, da boste tako hitro prevzeli vodenje novega kluba? Kakšne so bile vaše ambicije, ste imeli še kaj ponudb?
Da, takoj po končani domžalski avanturi sem imel dve možnosti za odhod v tujino, a se naposled za to nisem odločil. V Sloveniji je malo klubov, trenutno samo 9, trenerska konkurenca pa je velika. Kljub temu sem verjel, da se bo priložnost ponudila, saj sem bil uspešen tako z Muro kot Domžalami. V našem poslu sicer nikoli ne veš, kdaj se bo odprla kakšna možnost, zlasti ko si brez službe.
Kako zdaj gledate na situacijo, ki se je zgodila v Domžalah? Kako hud udarec je to za slovenski nogomet?
Žalostna zgodba in velik udarec za slovenski nogomet. Velik udarec zaradi celotnega ustroja, ki so ga Domžale kot klub z bogato tradicijo, imele. Tu mislim na bogato mladinsko šolo, ki je izstrelila številne nogometaše v reprezentanco in tujino. Nekaj časa se je sicer slutilo, da se to lahko zgodi, a smo vsi upali, da se bo rešilo. Ponavljam, velika škoda za slovenski nogomet in domžalsko regijo, a na to akterji nismo imeli vpliva.
