Celje je letos pokazalo, da še zna, kakor je znalo doslej. Z znanimi imeni in facami. Žan Karničnik, Juanjo Nieto, Damjan Vuklišević, tudi Svit Sešlar, Mario Kvesić ... In tudi novinci, ki so sestavili res šampionski mozaik. Klub z dokumentarcem, najboljšim obiskom doslej v ligi in poslovnim klubom se zdaj sam preizprašuje, kje je meja.
Ključni trenutki do naslov: začetek in konec
Začetek je bil brutalen. Sedem zaporednih zmag. Ljudski vrt je padel z 1:2 v dveh potezah, Stožice z dvema petardama. In ob tem so Celjani seveda prodirali še drugič v konferenčno ligo (Lugano, Banik Ostrava), potem ko so začeli v kvalifikacijah za ligo Evropa (čez Sabah, izpad z AEK Larnaca). Ko so v Kopru zaostajali v 8. krogu s 3:0 še v 82. minuti in se vrnili na 3:3? Je bilo jasno. Samo Celje lahko naškodi Celju. No, pa Olimpija v pokalu, kjer se je branjenje naslova končalo že v osmini finala.
Dokler se ni poslovil (ne)pričakovano Albert Riera takoj po prvi tekmi drugega dela, ko je še oddelal dramo 3:3 pri Mariboru, ko pa se je vrnil Svit Sešlar. Ivan Majevski je iz pomočnika skočil na glavni sedež, kjer pa mu ni šlo, čeprav je od blizu videl zmagovalno formulo. Vitor Campelos je prišel kot dokaj neznano ime, brez lovorik, toda Portugalec je videl, česar Majevski ni. Raznoliko ekipo, povezano ekipo, ki je nagradila denimo Nikito Iosifova.
Rekord sezone: najvišji povprečni obisk!
Čisto malo, tista ena tekma z Domžalami, pa bi Celje prvič na 18 tekmah v ligi zbralo 40.000 gledalcev. Zmanjkalo je čisto malo (39.466), so pa v Celju zdaj zbrali povprečni obisk 2.322 gledalcev na tekmo in s tem prišli zelo visoko v zgodovini lige, ko gre za najvišji obisk vsakega kluba.
Presenečenje sezone: poletni paket prihodov
Celjani so se poleti res, res, res izjemno okrepili. Že res, da tudi številčno, ampak to? Franko Kovačević je še spomladi brcal v Južni Koreji, potem pa pristal na širšem spisku hrvaške reprezentance. Na slovenskem je zdaj Žan Luk Leban, ki je izkoristil prve konkretne članske minute v vratih, Darko Hrka je iz Nafte naredil preskok v branjenju Celja, da ne omenjamo Danijela Šturma, ki je podiral rekorde tudi v evrih.
Cifra sezone: 7, 7, 7
Celje je začelo s sedmimi zaporednimi zmagami. In lovilo devet zmag Olimpije (1994/95) in Maribora (1999/2000). Ko se je prekinil en niz v Kopru (3:3, po zaostanku 3:0 v 82. minuti!), se je začel drugi. In Celje je ostalo neporaženo 12 tekem. Še ena cifra? Vitor Campelos je do naslova, ki ga je osvojil proti Muri v 31. krogu, dobil prav vseh sedem tekem na klopi Celja vključno z evropsko. Nora cifra. Kot so bile tudi številke, ki jim je sledil znak za evro. Danijel Šturm za skoraj 2 milijona evrov, Franko Kovačević za 3 milijone.
Najboljša tekma: Olimpija – CELJE 0:5 (3. krog)
Že res, da je bilo poletje. Že res, da se je Olimpija lovila po Victorju Sanchezu. Že, že. Toda zmagati z 0:5 v Stožicah? In potem vajo ponoviti proti Bravu še v 6. krogu? Albert Riera je kmalu, ko se je lahko vrnil po odsluženi kazni zavoljo izključitve v lanskem finalu pokala, povedal, da pač ni tukaj, da bi imel prijatelje. Celje je skupaj zmoglo kar tri petarde, s 5:1 premagala Muro in Primorje ...
Najslabša tekma: OLIMPIJA – Celje 3:1 (21. krog)
Ivan Majevski je takoj prevzel od Riere in dobil tekmo z Radomljami (3:1), toda proti Olimpiji je Celje delovalo povsem nepovezano, kar je Olimpija v Stožicah za revanš iz poletja izkoristila in zmagala. Ko se je po izločivi Drite zdelo, da bo Majevski našel svoj ritem, sta sledila poraza z Bravom (1:0) in nato še v Kidričevem, kjer je Aluminij zabil čisto na koncu (2:1).
Najboljši strelec: Nikita Iosifov (12 golov)
Kazalo je, da bo (p)ostal kar Franko Kovačević z najboljšim izplenom v ligi. Zabil je zgolj v ligi 11 golov na 14 tekmah. Kako zadržati takega igralca, ki ga je soigralec Nikita Iosifov prehitel šele v zadnjem krogu, Benjamin Tetteh pa v zadnjem napadu?
Gol sezone: Juanjo Nieto vs. Maribor 1:0 (28. krog)
Ni čudno, da skandirajo njegovo ime. Ni-eto! Ni-eto! Kako ne bi? Juanjo Nieto je sicer kot desni bočni branilec bolj vajen skandiranja zavoljo svoje nepopustljive drže in predstav. Ampak to, kar je storil Mariboru? Vijoličastim je zabil že na uvodni tekmi v Ljudskem vrtu v 1. krogu, nasploh je zabijal v ligi šele letos in v gosteh še Bravu in Muri, preden je v 28. krogu sprožil tole diagonalo. Ki je povrhu odločila tekmo! Nieto, ki se očitno poslavlja, je sicer za Celje zabil 8 golov: 5 v ligi, 3 v konferenčni ligi.
Novost sezone: dokumentarec Sanje grofov
Nekaj dokumentarcev, res redke sicer, smo v slovenskem nogometu že imeli, toda tako modernega, obrtniško izpiljenega in aktualnega, kot je NK Celje: Sanje grofov? Ja, pet ugotovitev se je gladko spisalo.
Najboljši momenti na Navijaški coni:
Ko je Tilen pred letom dni prinesel čisto pravi stol iz tistega slavja prvega naslova. In nam povedal vse o tem, kako zbira drese, kaj mu pomeni Celje, zraven pa je pripeljal še Nika.
