Lepo, turbulentno, najboljše – s tremi trenerji
»Zelo lepo prvenstvo, turbulentno, ampak moje najboljše!« je dahnil Valerij Kolilo, predsednik Celja, na koncu za Sportklub. Če se je spraševalo, ali Celje lahko uspeva le na temeljih Alberta Riere, je znova pokazalo, da tekmeci tega ne zmorejo, ne znajo, ne uspejo izkoristiti. V ligi vsekakor ne, kot je bilo že pred dvema sezonama ob drugem naslovu, ko je ekipo jeseni prevzel Damir Krznar in pripeljal ekipo do konca. Ivan Majevski tega ni zmogel. Nič zato. Kajti, ne pozabimo, Vitor Campelos ima zdaj sedem zaporednih zmag!
Štart: petarde, preobrati in vrnitve – sedem zmag!
Celje se je v prvenstvo podalo s četrtega mesta po sicer res uspešni sezoni, ko so prišli do četrtfinala konferenčne lige in osvojili pokal. In tik pred uvodno tekmo v Mariboru imeli pester dvoboj v kvalifikacijah za ligo Evropa, ko so po podaljških šli čez Sabah. V Ljudskem vrtu so proti Mariboru izkoristili uigranost in zmagali z 1:2, se otresli Radomelj (2:0), nato pa poslali prvo veliko sporočilo, ko so povozili Olimpijo v Stožicah s kar 0:5, čeprav so se vmes v Evropi zapletli z AEK Larnaco, toda nato izločili Lugano in Banik Ostravo do še ene evropske jeseni.
Enako kot proti Olimpiji so ponovili pri Bravu, potem ko so vmes prvič resno obračali iz 2:0 v 2:3 pri Aluminiju. Ko so prvič zaostajali še bolj, 3:0 v Kopru, so ohranili neporaženost po izjemnih 3:3. Premagali so še enkrat Maribor (3:0), zadržali doma Olimpijo (0:0) in šele Mura je bila tista, ki jih je uspela ugnati v 13. krogu, ko se je skoraj iztekel že oktober (2:1). Edino, kar je nekoliko štrlelo, je bil izpad iz pokala, ko so v osmini finala klonili proti Olimpiji v Stožicah (1:0), a tedaj so se tudi zelo borili v konferenčni ligi, kjer so na koncu proti Shelbourneu prezimili znova v Evropi.
Riera podaljšal, potem pa ... Šok!
Ključna točka zime? Kako v 2026? Ko je Albert Riera naposled podaljšal pogodbo, se je vse zdelo rešeno, toda tik preden se je sezona nadaljevala znova v Mariboru, je Riera dobil ponudbo, ki je ni šlo odklonili. Ampak uspel je še ostati za tekmo z Mariborom, v šovu vzel 3:3 in odšel s transparentnom in poklonom v Eintracht Frankfurt. To je bil tudi najšibkejši del sezone, ko so Celjani dali priložnost pomočniku Ivanu Majevskemu, ki je sicer od blizu spremljal delo kluba še od časov Romana Pilipčuka in Damirja Krznarja, vendar Majevski je nekako čez Drito še zmogel, potem ko je izgubil precej gladko z Olimpijo v ligi, poraza Bravom in Aluminijem pa sta bila preveč, kaj šele poraz tako visok z AEK Atene za kislo maščevanje.
Padli vsi zasledovalci: Koper, Maribor, Olimpija
Po porazu z Aluminijem je najbolj kri zavohal Maribor, toda vijoličasti niso izkoristili ponujenega. Ko je prišel Vitor Campelos, 50-letni portugalski strateg, ni bilo ravno malo tistih, ki so gledali v njegov sicer pester življenjepis, pa iskali nekaj bolj konkretnega. No, dvomi so zdaj odpravljeni. Campelos je dobil prav vseh sedem tekem vključno z Muro. Ni mogel popraviti zamujenega proti AEK, toda v ligi so Celjani sicer z bolj kompaktno, toda zelo povezano igro gladko prišli do naslova. Slavili so najprej pod njegovim vodstvom kompaktno v Kopru (0:1), povozili Primorje (5:1), z evrogolom Juanja Nieta premagali spet Maribor (1:0), se sprehodili čez Radomlje (1:3), ukanili nemočno Olimpijo (2:0) in zdaj še Muro (0:2).
In izziv zdaj? »Saj veste, kaj želim,« je Kolotilo rekel na Fazaneriji v tv studiu. Ne odstopa, cilj je liga prvakov. Najprej ga čakajo kadrovska vprašanja (podaljšanja pogodb, začenši s kapetanom Žanom Karničnikom). In potem še vse ostalo. Ampak nekaj je jasno. Celje si zagotovo ni predstavljalo takšnega poteka sezone, si je pa predstavljalo približno takšen konec. Le ne nujno v tej postavi. Prav to bo glavni izziv za naprej.
