Junak srečanja 7. kroga je tako postal Pirančan Patrik Ipavec, ki se tekme še zelo dobro spominja. »Zmage nismo pričakovali, saj so bili domačini, ki so se takrat borili za vstop v ligo prvakov, izraziti favoriti. Žogo sem sprejel že na polovici igrišča in spretno zadel iz protinapada. Preigral sem številne nogometaše, kot zadnjega Matjaža Keka. To je posebna trofeja zame in lep spomin na to tekmo. Šlo je za enega lepših golov v moji karieri,« se je zadetka zelo živo spomnil nekdanji napadalec, ki je po tem zadetku prejel vzdevek Ronaldo iz Pirana. Dodal je še, da se je po vodstvu ekipa Primorja postavila v obrambo in uspešno odbila vse poskuse Mariborčanov. Posebno je pohvalil tudi igralca tekme, vratarja Roberta Volka, ki je nekajkrat zablestel. Za takratne prvake so poleg zdajšnjega selektorja izbrane vrste igrali še denimo kapetan Alojz Fricelj, vratar Tomaž Murko, pa svoj čas reprezentanti Spasoje Bulajič, Nastja Čeh, in Gregor Židan. Tudi ajdovska zasedba se je lahko v tistem zlatem času pohvalila s prvokategorniki kot so bili kapetan Borivoje Lučić, kasneje tudi trener Primorja, pa Mladen Rudonja, Andrej Poljšak, Edmond Gunjač ter tudi Alen Šćulac. V omenjeni sezoni 1997/98 so Ajdovci nastopali tudi v pokalu pokalnih zmagovalcev, kjer so v kvalifikacijah izločili Union Luxemburg ter pozneje še senzacionalno v prvem krogu švedski Aik. V osmini finala jih je gladko, tudi zaradi številnih poškodb, izločila nizozemska Roda, prvak pa je z zmago 1:0 nad Stuttgartom postal sloviti Chelsea. V tisti sezoni so sinovi burje prišli tudi do finala pokala, kjer so bili v seštevku dveh tekem poraženi s strani Rudarja, s skupnih 4:2. »V finalnem pokalu smo doma nadigrali Rudar, a zmagali samo z 2:1. Zgrešene priložnosti smo potem obžalovali,« se je zapravljene osvojitve lovorike spominjal Ipavec. Sogovornik se je sezone v Vipavski dolini spominjal tudi po odlični publiki, saj jih je navijaška skupina Red Devils spodbujala tako doma kot v gosteh. Tribune proti Mariboru, Olimpiji in Gorici so bile vedno nabito polne, prav posebej pa se spominja primorskega derbija, ko se je v mestu burje zbralo več kot 4000 obiskovalcev, kar je po njegovih besedah danes nepredstavljivo. V državnem prvenstvu so Ajdovci takrat naposled zasedli četrto mesto, za prvakom Mariborom, Muro in Gorico.
Čeprav je igral Patrik v Ajdovščini samo eno sezono, je pustil močan pečat, saj je na 33 prvenstvenih tekmah dosegel 12 zadetkov. Dobre igre je takrat opazil tudi selektor Bojan Prašnikar, ki ga je februarja 1998 prvič vpoklical v izbrano vrsto in mu na Cipru tudi ponudil priložnost na dveh prijateljskih tekmah proti domačinom in Slovaški. S tem je postal tudi prvi Pirančan, ki je oblekel majico z državnim grbom. Odlično sezono je Ipavec vnovčil tudi s prestopom v avstrijski Linz. V svoji karieri je tri leta preživel tudi v Grčiji, sicer pa je v Sloveniji branil barve še Kopra, Olimpije, Gorice, Mure, Livarja in domačega Portorož Pirana. Omeniti velja, da je na 236 tekmah v prvi ligi dosegel kar 60 golov.
Po končani nogometni karieri še vedno rad spremlja nogometno dogajanje, še posebej v ligi prvakov ter italijanski ligi, kjer navija za Milan. Slovenske lige podrobno ne gleda, je pa na tekočem z vsemi informacijami: »Vem, da je trenutno Celje korak pred ostalimi, da so v Kopru standardno prisotna nihanja, da se v Olimpiji nikoli ne ve, kaj se lahko zgodi, ter da je Maribor v krizi.« Prav slednjega mu je najbolj žal, saj je bil to nekoč klub na evropskem nivoju. Poudaril je tudi, da je to najbolj nogometno mesto pri nas, z najbolj zvestimi navijači, poleg ljubljanskih Green Dragonsov. Za konec je še dodal, da je vesel ponovnega obujenja piranske članske ekipe, ki ji napoveduje svetlo prihodnost.
