Na primorskem derbiju ste se vrnili na zmagovalne tirnice, potem ko ste premagali Koper z 2:1. Kako pomembno je bilo slavje za nadaljevanje prvenstva?
Zelo pomembno. Par tekem smo letos že bili na pragu uspeha, pa se nam je to izmuznilo. Spominjam se recimo tekme s Celjem, a nas je kasneje nagradilo z Aluminijem in zdaj tudi s Koprom. Treba je delati dalje, stremeti k čim boljšim rezultatom in nagrada bo prišla.
Tudi sami ste letos v odlični formi, še posebej v zadnjem mesecu, ko ste dosegli kar tri gole na štirih tekmah. Zdi se, da je bila vrnitev v Ajdovščina zadetek v polno?
Za mojo formo je zaslužna tudi ekipa, ki igra pomembno vlogo, saj je nogomet timski šport, jaz pa sem timski igralec. Da je to bila dobra poteza, se moram zahvaliti ekipi in trenerju. V pogovorih s Primorjem sem bil že v preteklosti, a se ni izšlo kot bi se moralo. Letos se je vse poklopilo in vesel sem da sem tu.
Kako so te sprejeli soigralci? Veliko jih je istih.
Več kot polovico ekipe sem že poznal. Imam tudi par prijateljev, s katerimi sem odraščal. Sem spadajo Daniel Pavlev, Mirko Mutavčić in Denis Pintol. Tudi z Maticem Zavnikom sem igral kot otrok pri Gorici. Poznal sem tudi že trenerja, tako da se mi zdi, kot da sem se vrnil po veliki pavzi.
Koliko se je trener Milan Anđelković spremenil od tedaj?
Milan je enak kot prej. Ni se spremenil, saj stremi k istim stvarem. Od nas zahteva največ, s tem pa hoče, da se dokažemo njemu in samim sebi, da smo zmožni marsičesa.
Kaj se je vse še spremenilo od takrat v klubu? Se občuti prva liga?
Definitivno je prva liga poskrbela za številne spremembe. Nastopanje v najmočnejši ligi pomeni veliko mestu, igralcem in tudi navijačem, ki pridejo na tekme. Dolgo se je to čakalo in upalo, zato fantom, ki so ostali in jim je uspelo, samo kapa dol.
Trenutno ste na osmem mestu, sedem točk več od zadnjih Domžal. Kako ste zadovoljni z rezultati, z igro?
Kot sem že dejal se zaenkrat še ne oziramo na lestvico. Gremo iz tedna v teden, iz tekme v tekmo in poskušamo doseči čim več na vsakem naslednjem obračunu. Želimo si biti visoko, zato bomo naredili vse, da bomo tam.
Tudi v pokalu ste še aktivni. Sledi derbi s Taborom. Kakšne imate cilje, tako v pokalu kot v ligi?
V pokalu poskušamo priti čim dlje, vemo pa, da bo že tekma v Sežani težka. Ligaško tekmovanje pa je maraton, zato treba iti iz tedna v teden, dati vse od sebe in videli bomo, česa smo zmožni.
Vaš oče je bil legenda v slovenskem nogometnem prostoru. Kakšni so vaši spomini, ko ste ga spremljali kot otrok?
Pretiranih spominov nimam, saj sem bil zelo majhen. Se pa spomnim, da sem hodil v Novo Gorico na tekme. Ponosen sem, da je obema uspelo zaigrati v prvi ligi.
Koliko vam je to, da ste njegov sin, potem pomagalo v karieri? Mogoče oviralo?
Oviralo prav nič. Vedno sem to sprejel kot pozitivno stvar, hkrati pa sem ponosen na oba, ker je v nogometu težko uspeti. Še težje je bilo včasih, ko so bile razmere in pogoji slabši. Definitivno sem ponosen, da sem sin Enesa Demirovića.
Ste se vi sami že od malega ukvarjali s športom, z nogometom? Vas je kdaj kaj drugega zanimalo?
Ne, nikoli, saj sem se z žogo dobesedno rodil, tako da mi je to bilo dano v zibelko.
V mlajših selekcijah ste bili celo član milanskega Interja. Kakšen je občutek, ko postaneš del tako velikega kluba? Kakšni so vaši spomini na to obdobje?
Spomini so vedno nekaj lepega, tako da tu ni česa za dodati. Navdušen sem, da sem bil tam, spomini pa so lepi.
Ste spoznali mogoče koga iz prve ekipe? Je kdo pustil poseben pečat pri vas? Ste hodili tudi na tekme?
Na tekme smo hodili, nekaj časa sem tudi treniral s prvo ekipo. Največji pečat sta pustila fanta, ki sta z mano trenirala, Sebastiano Esposito ter Davide Merola.
Potem ste v članski konkurenci zamenjali nekaj klubov. Kje vam je bilo najljubše?
Uf, težko vprašanje. Sam poskušam dati maksimum in postoriti čim več tam, kjer sem trenutno. Zdaj se imam zelo lepo in upam, da bom pripomogel k dobrim rezultatom. Sem v dobrem okolju in se dobro počutim, tako da mi bi rekel tukaj.
Kakšni so vaši osebni cilji za naprej? Ostati v Sloveniji, se morda vrniti v tujino?
V tej sezoni si želim čim bolje odigrati, tako individualno kot ekipno. Potem bomo videli, kako in kaj. Pomembno je, da je glava na mestu, da upoštevam kar trener trener govori in kar ekipa zahteva. Za naprej bomo razmišljali po sezoni.
Vaš oče je igral za reprezentanco Bosne in Hercegovine, vi ste nastopali za vse mlajše selekcije Slovenije. Naslednji korak članska reprezentanca?
Mogoče ja. Zelo bi bil vesel in ponosen, tako kot bi bila tudi moja družina. Odločil pa bi se za reprezentanco Slovenije, saj sem tu odraščal in se počutim Slovenca.
