Je Vietnam predstavljal skok v neznano?
»Pred potjo v Vietnam nisem imel velikih pričakovanj, vendar sem bil tam pozitivno presenečen. Spoznal sem nogometno urejeno okolje, ne moremo govoriti o nekih presežkih, a sem dobil več od pričakovanj. Tudi mesto z desetimi milijoni prebivalcev je izjemno, ogromno je turistov, hrana odlična. Po nekaj mesecih smo se vseeno začeli pogovarjati o prekinitvi pogodbe. Vietnamski klubi lahko imajo le štiri tujce, trener je iskal neke rešitve in dogovorili smo se o koncu sodelovanja. S predsednikom Mure Robertom Kuzmičem sva navezala stik in se hitro dogovorila o mojem povratku v Prekmurje. Želel sem biti blizu doma, predvsem pa želel pomagati klubu, ki se je znašel v zahtevni situaciji. Radi bi vnesli več pozitivnosti, kot je bilo prisotne v zadnjem obdobju.«
Vaš nekdanji klub iz Hanoja je najznamenitejši vietnamski, kajne?
»Res je. So rekorderji po številu državnih naslovov, klub, ki tam velja za res nekaj posebnega, ima veliko reprezentantov.«
Vaše prvo obdobje v Murski Soboti, ko je klub dosegel svoje največje uspehe, je trajalo pet let in pol. V Prekmurje ste se vrnili po dveh in pol, spremenjeno stanje v Muri pa ste že omenili …
»Seveda je velika razlika. Že ko sem odhajal, je kazalo, da se obeta padec. Tokrat sem prišel z jasno vlogo. Hočem pomagati mladim fantom in klubu, kot je ta pred leti pomagal meni.«
Ne breme, pritisk je privilegij
Se strinjate z mnenjem, da klub organizacijsko vendarle ni zastal ali celo nazadoval?
»Se, saj je bil klub vmes ves čas organiziran odlično, a tega niso spremljali dobri rezultati. Treba je biti realen in se zavedati trenutnih ciljev. Klub verjame svojim igralcem in hoče z njimi vztrajati.«
V Muro ste prišli leta 2017, takrat je bil klub še v drugi ligi. Se velikokrat spomnite vzpenjanja tiste generacije, ki je dosegla vrhunec z naslovom državnega prvaka in uvrstitvijo v konferenčno ligo?
»Kar se je zgodilo, je bilo povsem nepričakovano. Mladim fantom sem ob vrnitvi povedal, da so oni zdaj v veliko boljši situaciji, kot je bila naša. Od takrat se je v Muri postorilo ogromno, klub si je ustvaril ime in je gotovo lažje delati. Seveda je res, da je zdaj tudi pritiska več, ampak mladi fantje se morajo zavedati, da je pritisk privilegij. Zdaj jim predstavlja breme. Morajo si postaviti cilj, da bodo kljub pritisku igrali boljše. Igralci se med seboj razlikujejo. Kdor bo želel napredovati, bo poslušal izkušene soigralce. Če se komu to ne bo zdelo pomembno, bo za prilagoditev potreboval več časa.«
Opažate velike razlike v razmišljanju med generacijami?
»Razlike so velike. Opažam, da so mladi igralci danes bolj razvajeni. Težko naredijo določene stvari. Z nami trenira sedem ali osem fantov iz mlajših selekcij. Štiri ali pet si jih zelo želi delati, poslušajo in sledijo napotkom, nekateri pa se trudijo manj. Tudi oni bodo morali dojeti, kaj je v nogometu pomembno.«
Odhod v tujino sem pričakoval prej
Ker ste rojeni v bližnjem Čakovcu, igranje v Sloveniji za vas niti ni predstavljalo nastopanja v tujini. Je vietnamska izkušnja za vas dovolj? Ste pri 32-tih opustili mednarodne ambicije?
»Še sam ne vem. Moram ostati realen in odlično trenirati. Le dobre igre bi lahko privedle do novega transferja. Odhod v tujino sem pričakoval prej, saj sem odigral nekaj odličnih sezon. Vseeno sem maksimalno delal dalje. Nočem razmišljati ali govoriti o tem, kaj bi se lahko zgodilo v prihodnje. Z Muro sem podpisal enoletno pogodbo, nato bomo videli, ali bodo še imeli željo po sodelovanju.«
Dve leti ste bili član Celja, ki v tej sezoni v prvenstvu izrazito prevladuje. Vas takšna dominanca preseneča?
»Nisem presenečen, ker imajo v Celju odličnega trenerja, prav tako igralce. Ko so nekateri nosilci odšli, so jih zamenjali z nogometaši nekoliko drugačnih profilov. Sem v stiku s fanti in pravijo, da je vzdušje odlično. Novinci so se dobro ujeli z ekipo. Ugibal sem, kako bo nanjo vplivala poškodba Marka Zabukovnika, saj gre za vrhunskega igralca, a tudi njega so izvrstno nadomestili. Trenutno so dva ali tri razrede pred ostalimi v ligi.«
