Zdaj se je že navadil, da ga navijači pocukajo za rokav. Ker je priložnost za igranje zagrabil samozavestno, vse bolj redno odgovarja tudi na novinarska vprašanja. »Tega prej res ni bilo, zdaj seveda je, a to spada zraven. Sicer se nočem izpostavljati. Če me kdo kaj vpraša, povem, če ne, pa tudi nič narobe,« pravi Dermastija. Iz Murske Sobote so ga poklicali letos poleti in ga predstavili kot prvega novinca v prestopnem roku. »Nekaj časa sem potreboval za prilagoditev. Zdaj je že steklo. Je drugače kot v drugi ligi, vse poteka hitreje, več je idej, a moram reči, da se dobro navajam.«
Pri črno-belih zavestno spodbujajo igranje mladih nogometašev, zato mu je lažje. »Tudi če se pojavi napaka, me bodo fantje podprli in spodbujali,« pove Dermastija in se v takšnem vzdušju lažje sooči s kakšnim neuspešnim posredovanjem, kot se mu je pripetilo v Domžalah ob golu Nina Milića iz udarca iz kota. V Prekmurje je prišel brez prvoligaške kilometrine, a vseeno s tekmovalnim ritmom iz druge lige. Otrok Ilirije je za ljubljanski klub zbral 73 članskih nastopov. Dovolj, da se je novega izziva lotil odločno. »V Mursko Soboto sem prišel pripravljen na nadaljnji napredek.«
Uči se od konkurenta
Na treningu Mure ga boste hitro opazili. Ne le videli, tudi slišali. Glasno usmerja soigralce in jim daje napotke. »To je ena pomembnejših nalog vratarja. Z gola vidim celotno igrišče. S tem si olajšam tudi svoje delo, saj lahko na ta način prejmemo manj golov.« Praksa še nekoliko škripa, saj navadno ne odigrajo tekme brez prejetega gola. Vzdušje se je vseeno popravilo, zlasti zmaga proti Celju je utrdila prepričanje, da se splača vztrajati na zastavljeni poti, ki so jo usmerili okrnjeni finančni viri.
Dermastiji primanjkljaj kakšnega centimetra v višino nadomesti z drugimi lastnostmi. »Že od majhnega nas učijo vpeljevati igro z nogo. Vratar je enajsti igralec, vse več ekip ga uporablja kot nekakšnega tretjega osrednjega branilca. Tak razvoj nogometa mi je všeč.« Redni član reprezentančnih selekcij do 19 let doda, da se od mladosti najbolj zgleduje po Manuelu Neureju. »Zaradi njegovega sloga branjenja lahko dodam še Samirja Handanovića, ki se mu v zadnjih petih letih na treningih poskušam približati. Da, zadnje čase so mi najbolj všeč njegove karakteristike.«
V Murski Soboti je mentorja našel v vratarskem konkurentu. »Florijan Raduha je že zelo izkušen in mi veliko pomaga. Na treningih sem pozoren na vsako njegovo vajo. Želim prevzeti čim več njegovih dobrih lastnosti. Za nasvete so še ostali starejši igralci, sploh Nino Kouter in Luka Bobičanec. Pogovarjamo se o nastopanju v prvi ligi in ustrezni miselnosti. Pravilna psihološka naravnanost je pomembna in od takih igralcev se lahko kar veliko naučim,« zaključi Dermastija.
