Celje melje in melje. Nezaustavljivo na uvodu v sezono. Skoraj ni meja za četo Alberta Riero. V Prvi ligi Telemach so si za uvod v Ljudskem vrtom pokorili Maribor (1:2), suvereno doma ugnali Radomlje (2:0), se nato rabeljsko sprehodili čez Olimpijo kar v Stožicah (0:5), lahkotno odpravili Muro, obrnili rezultat proti Aluminiju in v Stožicah nasuli petardo še Bravu. Izločili so v boju za ligo Evropa najprej azerbajdžanski Sabah, resda klonili na tesno proti AEK Larnaki, nato pa v boju za konferenčno ligo sprožili petardo še na gostovanju pri Luganu. Zdaj jih, ob minimalnem vodstvu, čaka še povratna tekma proti Baniku.
Novi sešlarji, svetlini, nemaniči
Celje je v svojem svetu, svoja liga, svoj nivo. Vse to slišimo v teh dneh, ko se zdi, da prav nič skoraj ne more zaustaviti grofe. Pa so doživeli poleti kar nekaj sprememb gor in dol po igrišču. »Pripeljali smo pet novih obrazov, same Slovence. Iz njih nameravamo narediti nove sešlarje, svetline, nemaniče,« je v Thunu po huronski zmagi z 0:5 nad Luganom dejal Albert Riera.
In novinci, o katerih govori? Niso resda vsi novinci zgolj Slovenci, toda med okrepitvami so tudi (znova) nogometaši z zavidljivimi izkušnjami (tudi) iz 1. SNL. In, ja, ugotovili smo, da Celje najde, izbere tudi tam, kjer morda kdo drug ne bi. Sploh letošnje okrepitve so zgodbe. Zgodbe, ki smo jih na Navijaški coni že popisali. In jih zdaj posodabljamo.
Pred tremi leti? Da bom zdrav
Franka Kovačevića, zdaj 25-letnega hrvaškega napadalca smo pred malo manj kot tremi leti na Navijaški coni vprašali, kje se vidi čez – tri leta. »Veste, prav nedavno sem dobil to vprašanje. In rekel bom, kar sem že takrat: res grem iz tedna v teden, pa če bom tukaj še vedno čez tri, pet ali deset let. Ker če bi nekdo pred tremi leti vprašal, kje bom? Uh, niti približno ne bi uganil, da bom tukaj. Predvsem pa sem si že takrat želel, kar si želim sedaj: da bom zdrav.«
Pred tremi leti je bil Franko Kovačević v Domžalah. Ko je prišel tja, star 22 let, je imel za seboj že nomadski ep. Od domačih Križevcev v Varaždina, Bjelovar in Rijeko, preden ga je opazil skavting Hajduka, kjer je igral za drugo in prvo ekipo. Toda želel je več, šel v Rudeš, najprej posojo, kjer je ostal, preden se je odločil za prestop v Hoffenheim. Tudi tam so ga posodili: celo v ameriški Cincinnati v MLS, pa v ciprski Pafos, kjer je sodeloval z Darkom Milaničem, za katerega je našel zelo zbrane besede. In nato je avgusta 2022 prišel v Domžale. Prikazal veliko v 2022/23, zabil dvanajst golov v ligi, dva v pokalu, še dva nato za začetek naslednje sezone v Evropi, ko je odšel v nemški Wehen Wiesbaden v drugo bundesligo. Pa so ga posodili še od tam: v Južno Korejo v Gangwon.
Penali, penali, penali
In tako se je, poleti 2025, znašel v Celju. In zdaj? »Preden sem prišel v Celje, mi je bilo jasno, kakšen nogomet se igra in kdo je trener, zato sem imel veliko željo videti, kako to izgleda,« je povedal po še dveh golih proti Luganu. Zdaj ima Franko Kovačević statistiko, ki je dih jemajoča. Na 10 tekmah je tabil že 11 golov. In ima že celoten nabor, vse. Najprej je na debiju na gostovanju pri Sabahu v Azerbajdžanu zabil z levico za 1:2 in z glavo za 2:2. Na povratni tekmi mu je bil zaupan penal in tudi tega je pospravil, Celje pa je dramatično napredovalo.
Penal je pospravil tudi v mrežo Larnake, toda Ciprčani so bili vendarle previsoka ovira za ligo Evropa. Ob sprehodu čez Olimpijo v Stožicah pa še z desnico za 0:2 in z glavo za 0:3. Ter še dve enajstmetrovki v mrežo Lugana. Sodeč po dostopnih podatkih je Kovačević v karieri doslej že zabil skupaj torej 12 golov iz enajstmetrovk. Ob štirih za Celje še dva v regionalni nemški ligi za drugo ekipo Hoffenheima, pet za Domžale in enega za Gangwon v Južni Koreji, kjer je doslej tudi zapravil edino enajstmetrovko. nekaj je jasno: v Celju se je hrvaški napadalec zelo znašel.
Šturm: tujina, ki jo že izkusiš »doma«
Tudi Danijela Šturma, zdaj 26-letnega krilnega napadalca, smo že na Navijaški coni vprašali, kje se vidi čez tri leta. »Uh, težko rečem, grem sezono po sezono, ne gledam niti tako dolgo naprej, cilj pa je gotovo tujina.« Vprašali smo ga avgusta 2023, dve leti kasneje spet igra mednarodni nogomet. Za Celje zabija v Evropi, selektor Matjaž Kek mu je poleti namenil tudi minute na prijateljski tekmi v Celju. Tedaj je še bil sicer igralec Domžal, ampak ne za dolgo.
Ko je prišel zdaj pod Riero, se mu je še bolj odprlo. Če je v Mariboru, kamor je prišel po svojevrstni zgodbi, ko je šel zelo mlad v Švico iz domačega Tolmina, sicer kmalu zabil tudi evropski gol, se je tedaj kmalu ustavilo. Sledila je celo posoja v Aluminij, nato prestop v Domžale. Zdaj? Na desetih tekmah je zabil štiri gole, sploh tisti za začetek lomljenja Lugana za 0:1 je bil zelo impozanten. Šturm je lani lomil branilce po levi strani, zdaj je še bolj versatilen na igrišču.
Hrka: skoraj že v nižje lige v Avstrijo
Ko smo se pogovarjali s 25-letnim vezistom Darkom Hrko januarja letos, je bil seveda še član Nafte. Veliko smo se pogovarjali o primerjavah med prvo in drugo ligo. Z Nafto mu sicer ni uspelo, boril pa se je do konca, tudi dočakal edino zmago v gosteh, ko je Nafta zmagala v Mariboru v zadnjem krogu pa vseeno izpadla. Fant, ki je že nekoč skoraj vse vrgel v kot. Ja, tudi kopačke, ko se z domačo Krko ni prebil do prve lige v dodatnih kvalifikacijah s Koprom.
In je bil zelo, zelo v dvomih. »Ker nisem bil zadovoljen, sem povrhu že imel drug plan.»Igranje v Avstriji v nižji ligi, hkrati pa bi dokončal službo in si tam našel službo. Ker tudi taki primeri tudi so, seveda. Agentu sem vseeno rekel, da bi rad našel klub, kjer ne bi bi bil le za število kot domači fant in kjer bi igral, nisem mu še omenil plana z Avstrijo.« Takrat je prišla ponudba Gorice in od tam je šlo naprej. Najprej do Nafte, zdaj pa vse do Celja, za katerega je v Sabahu zabil zmagoviti gol za 2:3 in nabira minute tudi pod Riero.
Kotnik, Vodeb, Boben ...
Potem so tu Andrej Kotnik, Gašper Vodeb, Matija Boben in Matej Poplatnik. Matija Boben je dva dneva po uradni predstavitvi, v Thunu že oblekel celjski dres in vstopil v igro. Nekdanji član slovenske reprezentance z dvema nastopoma, ki je v 1. SNL debitiral v kranjskem Triglavu, posebej pa opozarjal nase pri Gorici (2015-17) in nato odšel v tujino. Pri 31. letih je nekaj, kar je ob prihodu imel tudi Klemen Nemanič.
Za 29-letnega Andreja Kotnika velja dokaj podobno: prinaša izkušnje. Po epizodah v Gorici, Mariboru in Kopru se je znašel na Kitajskem, zdaj pa spet dobiva zaupanje in minute. Te si želi tudi Gašper Vodeb, ki se je pri 22-letih vrnil v Celje in mu strokovni štab že odmerja minute, četudi je prej sedem nastopov, ko je nosil dres Brava. S posoje pri Dravinji se je vrnil Florjan Jevšenak, ki pri 20. letih doživlja najbrž najboljše trenutke v mladi karieri. Čisto svojevrstna zgodba pa je mladi 22-letni vratar Žan-Luk Leban, ki doslej še sploh ni igral v Sloveniji, saj se je kot otrok preselil z družino na Poljsko, v Celju pa zdaj v vratih postaja očitno prvi vratar, čeprav je konkurenca zelo, zelo izkušeni hrvaški golman Simon Sluga.
Vuklišević: na klopi ne bo vsega tega
In če dodamo še besede, ki jih je za Navijaško cono izrekel Damjan Vuklišević, ki ima po odhodu Matjaža Rozmana zdaj največ izkušenj v 1. SNL in nosi celjski dres? »Če ne greš v klub, kjer boš igral, marsičesa ne doživiš. In ljudje niso pozorni nate. Nemogoče je na klopi doživeti gol v snegu v 97. minuti, kot sem ga zabil na posoji v Krškem, ali takšnega, kot je bil ta proti Mariboru. Nasploh pa mislim, da je bil prihod v Celje ena mojih najboljših odločitev. Niti za trenutek mi ni žal, pa vemo, kakšno polsezono sem imel lani in kje smo končali.«
Ko dodamo še, da je Mario Kvesić že dve sezoni in pol v Celju, po odhodu Svita Sešlarja pa se mu je še bolj odprlo (na prvih sedmih tekmah v vseh tekmovanjih štirje gol in dve podaji), je jasno. Celje res zna še naprej z igralci, ki so bodisi še sezono prej igrali v 1. SNL ali pa so v njej pokazali več kot dovolj za prestope na tuje. In seveda ne gre še brez tistega, ki je prišel in takoj zabil. Matej Poplatnik je sinonim za “nos za gol”. Zabil je že takoj po prestopu v Celje, ko je zadel ob zmagi proti Aluminiju (2:3). Njegov 47. gol v 1. SNL, kjer je zabijal za Triglav in seveda za Bravo. Ob tem je bil Poplatnik kar trikrat najboljši strelec tudi v 2. SNL (Triglav 2014/15 in 2016/17, Ilirija v 2022/23), kjer je na 84. tekmah zabil kar 72. golov.
###GALLERY###
