Ni prav dosti manjkalo, pa Darko Hrka nikdar ne bi zaigral v prvi ligi. Obveljal bi za talenta Krke, kar bi bilo dovolj za nižjo ligo v Avstriji. Služba in potem šola. In to je to. Ampak Hrka spada med tiste, ki jim je nogomet spremenil pot. Iz Novega mesta je šel v Gorico, kjer je Miran Srebrnič storil, česar drugi niso, Hrka pa je prav to potreboval. Nekoga, ki te porine naprej, vzpodbuja, nagovarja.
Pa čeprav ima 25-letni vezist že tri kar kisle izkušnje. S Krko je bil blizu prvi ligi, pa je Koper tisto noro tekmo obrnil. Z Gorico je prvo ligo branil, ampak je Aluminij imel več. In potem je lani proti Rogaški klonil še v finalu pokala. Pa je prišla ponudba iz Lendave in zdaj z Nafto prezimuje na dnu. S polnim prepričanjem, da se bo obrnilo.
Lendava prvič? Prav 'paf' sem bil
Darko, z Nafto ste sredi priprav na drugi del sezone. Lovite Domžale s točko zaostanka in z zadnjega mesta. Kaj najbolj pilite?
»Priprave potekajo odlično, poudarek je na fizični pripravi. Najbolj pa moramo v drugem delu popraviti zaključke napada. Poznalo se je, kadar nismo izkoristili priložnosti. Zelo pa moramo zmanjšati število napak v obrambi. Te so nas stale največ.«
Kakšen je bil zbor zdaj v primerjavi s tistim poleti? Predstavljam si, da precej drugačen.
»Zelo. Poleti smo bili skorajda vsi novi, le par mladincev, morda trije, štirje igralci, ostali smo pa bili vsi novi. Če bo kdo prišel zdaj, mu bo drugače, seveda ga bomo pa toplo sprejeli. Kot bi vsakogar.«
Vi ste v Nafto prišli iz Gorice. Kako je prišlo do prestopa?
»Mene so iz Nafte kontaktirali že takoj prvi dan po finalu pokala z Gorico. Izrazili so željo, da me pripeljejo. Vsi vemo, da je Nafta urejen klub, kar sem potem videl sam. O akademiji slišiš vse dobro, ampak šele v živo potem vidiš, kako izjemne pogoje premore klub. Prav 'paf' sem bil.«
Drugače kot na novomeškem Portovalu?
»Zelo drugače, haha.«
Tisti nekdo, ki verjame vate
Darko, Portoval omenjam, ker je Krka vaš prvi članski klub. Kako ste se odločili za nogomet? Kdaj ste vedeli, da boste profesionalec?
»Ne prihajam iz nogometne družine, če to mislite. Imam starejša brata, sploh najstarejšemu sem sledil, ko je šel na treninge in je postal nogomet všeč še meni. Pristal sem v Krki, v našem klubu, saj sem prav iz Novega mesta. V mlajših selekcijah sem bil sicer precej nizek, praktično najnižji, zato sem bil napadalec. Pri U-15 nekje sem pa precej zrasel in so me dali trenerji na sredino, kjer sem ostal. Da bi lahko bil profesionalec, sem spoznal razmeroma pozno. Še pri kadetih in mladincih nisem razmišljal o tem. Pač igraš, rad imaš ta šport, imaš željo. Ko je prišlo povabilo za člane Krke, sem videl, da bi pa vendarle lahko uspelo. Ampak žal se v Krki ni izteklo, kot sem si želel in morda zaslužil. Morda sem bil tudi nesamozavesten, potreboval sem najbrž nekoga, ki bi mi res rekel, idi, daj, nekoga, ki bolj verjame vame.«
Ugibam, da ste to potem dobili v Gorici?
»Iskreno, tedaj v Krki so bile plače takšne, da od nogometa ne moreš živeti. Zato me je tudi mama spraševala, če razmišljam o službi, ampak je oče rekel, naj še malo vztrajam in poskusim. V zadnjem letu v Krki smo prišli do dodatnih kvalifikacij za preboj v prvo ligo, ko smo bili blizu Kopru.«
Zelo blizu, po porazu z 0:2 doma, ste nato obrnili na Bonifiki in vodili že z 0:3, ampak na koncu je bilo 2:3. Sem gledal tisti tekmi, noro.
»No, jaz sem pa jokal po tem, ko nam ni uspelo. Kaj če je to edina priložnost za preboj v prvo ligo? Tako sem razmišljal takrat. Ker nisem bil zadovoljen, sem povrhu že imel drug plan.«
Šola? Služba?
»Igranje v Avstriji v nižji ligi, hkrati pa bi dokončal službo in si tam našel službo. Ker tudi taki primeri tudi so, seveda. Agentu sem vseeno rekel, da bi rad našel klub, kjer ne bi bi bil le za število kot domači fant in kjer bi igral, nisem mu še omenil plana z Avstrijo. Prišel je s ponudbo Gorice, ki da je iskala igralce po izpadu iz prve lige. Kako bom tam igral, če v Krki nisem? Pa je Miran Srebrnič rekel naj pridem. Takoj smo postali prvaki 2. SNL in šli v prvo ligo, e, takrat sem se pa prvič res počutil kot profi nogometaš, kar sem tudi bil s profesionalno pogodbo. Zelo sem hvaležen Srebrniču, spoštovanja vreden trener, ki te vzpodbuja in da samozavest.«
Dodatne kvalifikacije? Ne bi več, hvala
Kakšen je bil prvi skok v prvo ligo z Gorico?
»Spomnim se prve tekme z Bravom, ko sem imel precej treme in nervoze. Ampak znašel sem se kar dobro, čeprav se je videlo, da še nimam izkušenj.«
Z Gorico ste potem izpadli, ko ste igrali še drugič dodatne kvalifikacije. Aluminij je bil boljši in napredoval. Če kdo, vi znate povedati, kako blizu sta si prva in druga liga.
»Med predzadnjim v prvi in drugim v drugi ligi ni tako izstopajoča razlika. Po naravi stvari bi moral biti prvoligaš dosti boljši, toda s tem pride tudi večji pritisk. Odigral sem dvojne dodatne kvalifikacije in res si jih ne bi želel več igrati. Po dolgi sezoni se vse stlači v dve tekmi.«
Imate pa tudi izkušnjo s finalom pokala, ko ste po enajstmetrovkah klonili proti Rogaški.
»Škoda, res, kako se je sezona končala. Po slabem začetku v prvem delu se je v drugem res obrnilo, sijajni rezultati, ampak po polfinalu z Beltinci nas je potem že čez tri dni čakala tekma s Primorjem, ko se nam je, verjamem, odpeljala prva liga. Nato pa smo izgubili še v Stožicah.«
Povedli smo le na eni tekmi
Zdaj ste v Nafti. Devet točk, dve zmagi in trije remiji. Trener Jozsef Bozsik je poudaril, da ste bolje igrali v drugi četrtini, ampak več točk pa nabrali v prvi. Zakaj?
»Poznalo se je, da smo bili res nova ekipa in da nekateri še niso nikdar igrali v prvi ligi, nekateri tudi ne članskega nogometa. Kar se pozna, čeprav smo dosegli dve zmagi tudi z nekaj sreče, toda nikakor nezasluženo. Nikdar še nisem igral v tako mladi ekipi, hkrati pa se pozna, da smo povedli le na eni sami tekmi (proti Primorju v gosteh, 1:1), kar moramo nujno popraviti.«
Vaši soigralci imajo različne recepte, kako do obstanka. Kakšen je vaš?
»Vsako tekmo na sto odstotkov, ni druge. Dobro je, da se ekipa ni spremenila, zdaj se že dobro poznamo, vzdušje je res dobro kljub stanju na lestvici.«
Aron Dragoner verjame, da bo prva zmaga po enajstih tekmah prišla takoj. Že na derbiju pri Muri. Vi?
»Enako, zmagali bomo.«
