Prvi strelec
Diogo Pinto je na šestih tekmah Olimpije v polno zadel na polovici. Potem ko je v lanski sezoni v vseh tekmovanjih dal 4 gole (3 v prvenstvu in 1 v kvalifikacijah za konferenčno ligo), je letos bolj učinkovit in še bolj samozavesten. V tej sezoni je tako dal že 5 golov, vse v evropskih pokalih. Več kot kdorkoli drug v tekmovanjih pod okriljem UEFE. Skupaj je bil v dresu Olimpije na mednarodnih tekmah učinkovit že 7 krat, kar ga, kot je ugotovil znameniti statistik Optažabar, uvršča na vrh večne lestvice zelenih.
Mož odločitve
Ne gre zgolj za številčnost njegovih zadetkov, prav vsi so bili izjemno pomembni: v Stožicah proti Kairatu za izenačenje (kar je bil sploh prvi zadetek kakšnega Portugalca v letošnjih evropskih klubskih pokalih); na istem stadionu teden dni kasneje je s tremi goli zrežiral preobrat in preprečil katastrofo proti Interju (ki NI iz Milana); ta teden za poskrbel za mir pred drugim polčasom na gostovanju v Andori. Še posebej bodejo v oči njegovi trije v Stožicah proti Interju. Potem, ko so gostje ob polčasu vodili z 2 : 0, kar je Diogo Pinto opazoval – s klopi. »Nisem pričakoval, da me ne bo v začetni enajsterici,« je priznal. Nakar ga je vse prej kot v javnosti pri priljubljeni trener Jorge Simão v igro poslal z jasnim ciljem: »Trener mi je naročil, naj spravim ekipo v igro in naj bom agresiven brez žoge ter pri pritisku." Odlično se je odzval, na hitro, v 10 minutah je dal tri gole. »Ne vem, če je bila to moja najboljša predstava, saj sem že dosegel hiter hat-trick: v manj kot 12 minutah kot član Estrele da Amadora, ko smo igrali proti Académico de Viseu v drugi portugalski ligi. To je bilo pred 4 sezonami,« se spomni Diogo Pinto.
Skoraj opustil nogomet
Veseli smo, ko ga gledamo tako navdihnjenega. Ko se, v nasprotju z nekaterimi soigralci, pri novem trenerju odlično znajde. »Zelo mi je všeč njegov pogled na igro in vodenje slačilnice. Poistovetil sem se z idejami trenerja Jorgeja Simãoa: igranje po tleh, žoga v nogah in maksimalna intenzivnost pri obrambi in napadu," je pojasnil 26 letni nogometaš iz Tomarja, kraja nedaleč od obale Atlantika. Ki je nekoč bil zelo blizu temu, da se od nogometa celo poslovi. Diogo Pinto je igral za Sporting od sedmega do štirinajstega leta, nakar... "Dovolj sem imel, čutil sem, da je to že bolj poklic kot strast, nisem užival v igranju, nisem se zabaval. Sovražil sem življenje na Akademiji, počutil sem se kot v zaporu. Gledal sem svoje prijatelje na počitnicah, jaz pa sem bil zaprt v sobi ...," se spominja. Na očetovo vztrajanje se je vrnil k igranju v União de Leiria, nato pa se je preselil v Benfico. Kasneje tudi v Ljubljano. K sreči, lahko rečemo.
