Želja in odločenost
Za derbi ni potrebna nobena dodatna motivacija. In četudi so nas iz tabora Maribora prepričevali, da so bili vijoličasti na treningih pred srečanjem v Stožicah odlični, osredotočeni in neverjetno željni obračuna, se to na tekmi ni opazilo. Se pa je na igralcih Olimpije, od samega začetka. Nihče ni popuščal, skoraj vsi so ogromno pretekli, za zelene ni bilo izgubljenega dvoboja, praktično vse so dobili, podobno velja tudi za tako imenovane druge žoge. Še nekaj smo hitro opazili. V nasprotju s pričakovanjem ni bilo vidne utrujenosti. Četudi je le 3 dni prej Olimpija gostovala v Armeniji. »Obstajata dve vrsti utrujenosti: v nogah in v glavah. Mi smo bili nocoj izjemno sveži v – glavah,« je po tekmi povedal glavni trener moštva Erwin van de Nooi.
Slovenska zmaga
Zavestno ali ne, Nizozemec je na igrišče poslal najbolj slovensko moštvo to sezono. Le šest je bilo tujih državljanov. Enako je bilo razmerje na drugi strani, kar je dodana vrednost derbija. In Slovenci v vrstah Olimpije so tudi izstopali. Najbolj Marko Brest. Na trenutke se je zdelo, da si želi, da bi v igro stopil še kakšen v vijoličastem dresu, ker zgolj tistih s klopi še ni preigral. In vse to je počel z lahkoto. Vratar Matevž Dajčman je ubranil 11-metrovko; kdo ve, kam bi se tekma obrnila, če bi se ob (resda medlem) udarcu Tetteha odzval drugače. V obrambi je že drugo tekmo zapored začel Jan Gorenc, zelo je bil zanesljiv, veliko je pretekel Dino Kojić. Tekmo pa je odločil Jošt Urbančić. Prejšnji trener v njem ni videl perspektive, drugače je pod Nizozemčevim vodstvom. Na levi strani je bil zelo preprečljiv, odlično je izkoriščal slabost Španringa, ki je slabši v obrambnih nalogah. Ne le za Olimpijo, to je bil prvi zadetek Urbančiča v naši Prvi ligi sploh.
Igra z glavo in repom
Daleč od tega, da je bila igra Olimpije na vrhunski ravni. A je, to smo v zadnjem času pogrešali, imela glavo in rep. Vso srečanje je zvesto sledila načrtu, kako uresničiti idejo o uspehu. Z igralnim sistemom 4 – 4 – 2, od katerega praktično vso tekmo ni odstopala, je v prvi vrsti dobro nadzorovala zvezno vrsto, zgostila prostor do te mere, da je bil Maribor v zadnji tretjini igrišča precej nemočen, posledično je v obrambi povsem onemogočila Soudanija in Tetteha. Odlično delo je na desni strani obrambe opravil Portugalec Diga.
Brez prejetega zadetka
Dolgo je trajalo, da se je to spet zgodilo: skoraj en mesec. Od prve tekme proti albanski Egnatiji jih je na naslednjih petih Olimpija prejela kar 14! To je skoraj 3 na tekmo. Veliko. Zelo veliko. Obramba to sezono ni močnejša stran Ljubljančanov: doslej so odigrali 15 tekem, zgolj omenjeni Albanci ter Aluminij, Mura in sinoči Maribor pa so tisti, ki jim niso dali gola. Ostali … ostali so bili uspešni, nekateri celo zelo, najbolj Celje, ki je v Stožicah dalo kar 5 golov.
Ena lastovka seveda še ne pomeni pomladi, a zmago je Olimpija krvavo potrebovala. Prišla je v pravem času. Ne zgolj, ker je bila dosežena proti najbolj želenem tekmecu, ampak ker je prinesla nekaj miru v hišo pred mirnim tednom, ko ne bo prvoligaških aktivnosti. Ko bo van de Loii lahko brez pretiranega pritiska skušal v igralne mehanizme zelenih vnesti kar se da veliko svojih zamisli.
