Prišla je deseta lendavska prvoligaška sezona, morda celo malenkost prej, kot so v Lendavi načrtovali. Po odpadlih dodatnih kvalifikacijah zaradi licenčnih težav Rogaške in kompletnemu remontu poleti so se kar nekaj časa lovili, bili pa “blizu” Domžalam. Ironično, Nafta je bila na zadnjem mestu vsega šest krogov. V 16. in 18. jeseni, spomladi pa v 23. in od 34. pa do zadnjega. Bridek konec, ampak kar nekaj naukov. Bilo je blizu, a tudi daleč.
Po čem si bomo zapomnili sezono vrnitve
Na kratko? Po tem, da je Nafta poleti res kompletno spremenila kader, ko je izvedela, da gre v Prvo ligo Telemach brez dodatnih kvalifikacij. Drugoligaškega kadra ni ostalo skoraj nič, je pa ostal trener Jozsef Bozsik. Novinci so potrebovali precej časa, da so se uigrali. V prvem delu ob dveh domačih zmagah ni znala marsikje vzeti točke, ker je šla raje po zmago (in tako tudi igrala), imela pa šest točk. Prebliski so bili – 0:0 z Muro, 0:0 s Celjem, 1:1 pri Primorju –, toda Nafta bi bila brez Domžal dokaj gladko zadnja.
Po zimskem premoru sta naposled prispela dva izkušena igralca Josip Špoljarić in Aleks Pihler uravnotežila ekipo, ki pa ni imela dovolj širine in vodstvenih kvalitet, da bi obstala. Kar se je po preblisku spomladi, ko so na trinajstih tekmah izgubili vsega dvakrat, vmes pa v četrtfinalu pokala do enajstmetrovk namučili še Bravo, nato vse bolj in bolj poznalo. Nafta je vztrajal pri osnovnem konceptu, verjela vanj in spoznala. Sploh ob porazu z 2:0 v Domžalah, ko je tekma štela sezono, da je nekje ves čas nekaj manjkalo.
Ključni trenutek: tista tekma v Ajdovščini in zapravljenih 0:2
Seveda je težko izbrati zgolj en ključni trenutek, toda gostovanje pri Primorju v 31. krogu je bilo res grenko. Že res, da Nafta ni imela dotlej nobene zmage v gosteh (na koncu eno samo, ko je zmagala v Ljudskem vrtu v zadnjem krogu), toda v Ajdovščini je vodila z 0:2 vse do 87. minute. In še ko je Primorje znižalo, je nato Žan Mauricio ubranil res skoraj nemogoče. Pa ni bilo dovolj. Roger Murillo je svojega drugega zabil v 93. minuti gol, ki je zarezal v ekipo, ki je pred tem doma zapored vzela točko Olimpiji (sobota) in še Mariboru (sreda). Sledil je sprehod Kopra skozi Lendavo (1:5) oziroma štirje zaporedni porazi. Kruto. Res kruto.
Najboljša tekma: Nafta – Domžale 3:2 (25. krog)
Izbor je nehvaležen, ker je že Bozsik po polovici sezone rekel, da zmage sploh niso bile nujno najboljše tekme. Nafta je imela cel kup tekem, kjer so presenetili. Iz Lendave so le s točko šli Celje (0:0), Maribor (1:1), Olimpija (1:1). Morda najboljša tekma pa je bila tista v 25. krogu proti Domžalam, ko se je marca še zdelo, da bi utegnile biti tri točke počasi dovolj (3:2). Niso bile, na koncu tudi ni pomagala boljša gol razlika v medsebojnih tekmah.
Najslabša tekma: Nafta – Koper 1:5 (32. krog)
Že res, da je bil najvišji poraz tisti s Celjem doma z 1:6 in to tik pred koncem sezone, ko je štela vsaka točka. Tisto je skelelo in štrelo, ni bilo pa najbolj nepričakovano. Še bolj je izstopal predhodni poraz s Koprom doma, ko je bilo kar 1:5, tam je bila res kriza. Še zlasti, ker je Nafta končno imela izjemen niz, ko je doma remizirala z Olimpijo (1:1) in Mariborom (1:1) ter za las ostala brez vseh treh točk pri Primorju (2:2). Po Kopru se je nekako začel izgubljati nujni duh v tako napeti bitki za obstanek.
Cifra sezone: le 24 igralcev
Nafta je v celotni konkurenci uporabila najmanj igralcev. Zgolj 24, čeprav je res, da jih je peti Bravo, recimo, uporabil 26. Ampak kaj, ko je bilo toliko prihodov poleti, ko je prišla prva liga. Cel kolodvor je bil v Lendavi, Bozsik je verjel, da se bo ekipa spoznala in sestavila dovolj v drugem delu. Manj je več? Ne nujno.
Najboljši strelec: Josip Špoljarić
Josip Špoljarić je prišel tik pred nadaljevanjem drugega dela sezone v paketu z Aleksom Pihlerjem. Škoda, da ni prišel že poleti, prestop ni bil daleč. In v objemu sta bila oba na njegovi profilni sliki. Zakaj? Ker je lepa slika in ker je padel gol za 1:1 proti Mariboru v zadnjih sekundah, nam je povedal sam. Špoljarić je zabil 7 golov na desetih tekmah, od tega kar štiri na derbiju z Muro (4:2), Pihler jih je dodal 5, torej 12 golov od skupno 33, čeprav sta prišla po polovici sezone. Dolgo je kazalo, da bo bolje steklo Milanu Klaszu, ki pa je po štirih golih jeseni nato spomladi dodal zgolj enega.
Nepozabno: 17.100 gledalcev
Nafta je končala resda na zadnjem, desetem mestu, toda nekje pa je pokazala, kaj in kdo je. Nafta je končala na petem mestu po obiskanosti domačih tekem. Ja, tudi pred Koprom in to z naskokom. Najstarejši klub in tisti, kjer se je na 18. tekmah zbralo kar 17.100 gledalcev (naslednja Bonifika je zabeležila 15.200 gledalcev). Resda je bil v preteklosti obisk v lendavskem Športnem parku tudi precej boljši (rekordni 27.600 v 2005/06), toda če kdo, je Nafta letos precej prispevala k izboljšanju obiska nasploh v prvi ligi. Najboljši obisk je bil kakopak 28. septembra na derbiju z Muro, ko je bilo 2.400 gledalcev, a golov niso videli.
Izstopajoči igalec: Žan Mauricio
Prvič je šel vratar Žan Mauricio “od doma”. Kar nam je povedal tudi sam: »Super se počutim, imam mir, več čas imam zase, fokusiran sem res le na nogomet.« Dočakal je igranje za »dedkovo« Olimpijo, nato pa vendarle raje odšel tja, kjer so priložnosti in minute. In se res zelo dokazal, pa četudi je prišel kot konkurenca Zsomborju Senku. Ni lahko biti res dober vratar v zadnji ekipi lige, ki je prejela 69 golov. Ampak Mauriciu je uspelo. Zelo.
Gol(a) sezone:
Od kooood? • Hristijan Georgievski: NAFTA – Domžale 3:2 (5:2, 7. krog)
Gol, s katerim je Hristijan Georgievski našel Ajdina Mulalića tako, da si bomo gol vsekakor zapomnili. Pa je Nafta že prej zabila dva krasna gola Domžalam, izničila prednost do polčasa, in kasneje še enega noro lepega iz prostega strela. Ampak takšen lob? Podaja, no, strel, no, gol? Čestitke Georgijevskemu, Mulalić pa bo najbrž poslej še malo bolj previden.
Pripis ob polovici sezone: Je bil Mulalić previden? Dokaj in očitno dovolj, glede na razmisleke o(b) koncu kariere. Georgievski je zabil oba gola na tej tekmi in nam kasneje tudi povedal, kako je dal tak gol. Ker je dobil Mulalića na finto.
Presežek! • Zsombor Kálnoki-Kis: Celje – NAFTA 2:1 (3:1, 8. krog)
Opis ob izboru: Nič, prav nič ni dalo slutiti, da se bo zgodilo ... Kaj takega. Ravno na tistem, zahodnem koncu Stadiona Z'dežele je bilo malenkost bolj blatno. Ampak Zsombor Kálnoki-Kis se je požvižgal na to. Žoga je prišla nekako do njega, ena tistih, iz katerih mogoče nastane akcija. Ne pa to. Bam. Od kod. Saj se je Lovro Štubljar iztegnil. Že, že. Ampak to? Kakšen gol, kakšna natančnost, kakšna moč. Za nas doslej gol sezone. pa z dolžnim spoštovanjem do prej opisanega gola Nina Koutra.
Pripis ob polovici sezone: »Še soigralci so me spraševali – zakaj?« nam je povedal po res izjemnem golu. Resda je bil poraz, ampak takega gola ne pozabiš. Kalnoky-Kis je zabil svoj drugi gol v sezoni, prvenec krog prej Domžalam, fant, ki je pred tem igral – v ameriški študentski ligi. »Bil sem samozavesten, pa čeprav sem pomeril z levo. Udaril sem, šla je noter in zdaj vem, da očitno lahko zabijem tudi iz take razdalje,« nam je povedal o golu.
Najboljši momenti na Navijaški coni: Kitara, avtobus in piramida
Zoran Lesjak je še iz tistih časov. Ko so igralci še dajali izjave, ki so nekdaj prodajale naslovnice: “Če samo razmišljaš o obstanku? Raje igraj kitaro”. Zgodba, ki ni ravno običajna, je bila tista o potovanju Nafte v Novo Gorico k Primorju, kar je še vedno, znova in znova, najdaljše potovanje v zgodovini lige. Juha je čakala, kava pa niti ne. Po polovici sezone se je razgovoril tudi trener Jozsef Bozsik. Ja, tudi o dedku. In že tedaj je ponovil, da se Nafta uvršča med osmim in šestnajstim mestom slovenske nogometne piramide, kar je bilo drugačno videnje od običajnega.
Nafta je iz lige izpadla zdaj tretjič. Prvič po dveh sezonah leta 1993, ko je do povratka trajalo ducat let (2005/06). Po sedmih zaporednih sezonah je leta 2012 sledil izpad. In vrnitev je prišla, da, spet po ducat letih. S pravno gledano novim klubom. Ampak Nafta je bila nazaj. Da le ne bo spet trajalo spet ducat let. Je pa res, da 2. SNL res ni lahek zalogaj.
