Jozsef Bozsik je prišel v Lendavo julija 2023. Plan ob prihodu je bil drugačen. Da bo »to« uspelo leta 2026. Uspelo je takoj. Iz prve. kaj je »to«? Uvrstitev Nafte v Prvo ligo Telemach. »Vztrajamo pri našem modelu, ki temelji na igralcih s potencialom. Kar nam manjka, so izkušnje, ampak te pridobivajo sproti, v sebi imajo potencial, da lahko tudi sami odločijo tekmo,« pravi 37-letni Bozsik, ki prihaja iz zelo znane madžarske nogometne družine. Ded z enakim imenom se je »zlato« žogal s Ferencom Puškašem do finala mundiala 1954. Oče Peter, ki podobno kot sin ni imel blesteče kariere, je ZTE v 2001/02 spravil do edinega naslova prvaka. In bil kratko epizodo tudi madžarski selektor. Jozsef Bozsik tako dobro ve, kaj vse prinaša nogomet.
Ja, tudi zadnje mesto na lestvici, kamor je Nafta padla po porazu v Domžalah (2:1). Prvič sploh, odkar ima Lendava po ducat letih spet prvoligaša. Kritike se že slišijo, pričakovanja niso bila majhna. Toda načrt je jasen. »S konceptom, ki ga imamo, smo se že takoj prebili v prvo ligo. Vem pa, da je naša pozicija nekje med osmim in šestnajstim mestom v slovenskem ligaškem sistemu. Lani nismo planirali, da bomo napredovali. Pa smo. Klub še ni bil pripravljen na vse izzive, pa še zdaleč ne le na igrišču. Če bi slučajno izpadli, so temelji narejeni. Vztrajali bomo s svojim konceptom. Ampak niti slučajno ne razmišljamo o izpadu.«
V Domžalah bi si zaslužili točko
Gospod Bozsik, kako zdaj, par dni kasneje, vidite tekmo in poraz v Domžalah?
»Bila je res težka tekma, ker je vsaka naša tekma v gosteh težka. Za pot smo potrebovali kar pet ur. Pa to ni pritoževanje, da ne bo pomote, je dejstvo, s katerim se pač spopadamo. Vedeli smo, kaj tekma prinaša in da so tu naše možnosti za boljšo pozicijo. Tekma je bila izenačena, Domžale so resda imele malo več žogo, toda na pasivni način, vsaj štirje so ostajali na njihovi polovici. Mislim, da smo si po vsem, kar smo prikazali, zaslužili točko. Čeprav priznam, da nismo bili dobri, ko smo imeli žogo, še manj pa sem bil zadovoljen s karakterjem. Manjkal je pogum, iščem igralce, ki bi obrnili tekmo. Pozna pa se, da takih nimamo, ker nismo tak klub. Nimamo še dovolj izkušenj, le trije imajo resne prvoligaške tekme v svojih nogah. Ampak zato pa jih nabirajo sedaj in verjamem, da se bo to obrestovalo v drugem delu sezone.«
Kako nesrečen je bil znova Amadej Marinič? Že proti Kopru je, kot nam je rekel, žoga začuda šla od vratnice ven in ne v mrežo, zdaj je spet stresel okvir v ključnem trenutku. Res nima sreče.
»Nesrečno, ni pa smešno, ker če bi dvakrat zabil, bi mogoče imeli celo štiri točke več! Ampak to se zgodi. Fantom sem rekel, da smo bili v prvi četrtini na prvih devetih tekmah daleč od tekmecev, glede nato, kako smo zgledali. Tam nekje po tekmi z Bravom, ko smo si ustvarjali priložnosti, čeprav smo v Stožicah izgubili (2:0), se je začelo izboljševati. Ko smo proti Muri (0:0) začeli drugo četrtino, sem videl že precej boljšo ekipo. Kar velja še zdaj. Edina 'težava' je, da smo v tisti prvi četrtini izgledali slabo, pa nabrali 6 točk, zdaj pa imamo zaenkrat le dve, igramo pa bolje.
Življenje včasih pač ni pošteno, ko se zgodi ofsajd za centimeter, ko gre žoga v vratnico ... Fantom zato ponavljam, da bodo morali prevzemati več odgovornosti. Ja, tudi kdaj zakričati na koga, sploh če se vidi, da nekdo ni 100 odstotno fokusiran. Pogrešam, da so odgovorni drug za drugega, ni prav, da se kdaj komu pogleda skozi prste. Posamezno smo namreč vse boljši. Je pa tako, da se zavedamo, kje smo zdaj. Lani smo v 2. SNL z dobrimi predstavami konkurirali za vrh; če smo igrali povprečno, smo padli na tretje, četrto mesto, če bi igrali podpovprečno, pa bi bili nekje peti, šesti. V prvi ligi pa je drugače. Če imamo dober dan in smo na nivoju, je v najboljšem primeru 50:50.«
Nič narobe, če kdo na koga tudi zakriči
Omenili ste potovanja. Sašo Krajnc, sekretar kluba, nam je opisal, kako vas je juha že čakala na dooooolgi poti v Novo Gorico k Primorju (1:1), kjer ste osvojili točko. Čeprav niste imeli časa popiti niti kave. Prvo v gosteh in za zdaj edino. Zakaj je toliko več osvojenih točk doma (sedem) kot v gosteh?
»Igralci se pač morajo navaditi. Dolga pot terja prilagoditve. Vozimo se skoraj izključno na dan tekme, že lani smo prespali le dvakrat, če se prav spomnim. In po dolgi poti prilagodiš taktiko: čakaj na napako in igraj na protinapad, lažje je tako igrati, kajti noge lahko delajo vedno, sveže pa težko razmišljaš, možgani po dolgi poti pač ne zmorejo tako hitro reagirati. Preprost nogomet moraš igrati, je pa razlika v kvaliteti takšna, da je lani Stjepan Oštrek delal razliko, ko je hitro povlekel naprej, sledila sta mu še dva igralca s kvaliteto in rezultat je bil tu. V prvi ligi tega še ne premoremo. Ampak bomo. Ko gre pa za točke doma: ja, doma je lažje igrati z žogo, ampak nimamo še igralcev, ki bi naredili razliko v prvi ligi. Ampak izkušnje pridobivajo.«
Kaj porečete na konkurenco v spodnjem delu lestvice? Primorje in Radomlje sta sicer s serijama zmag konkretno pobegnila, Domžale pa padle tja, kjer jih nihče ni pričakoval.
»Tako je, kot ste rekli. Radomlje in Primorje sta naredila niza zmag in šla gor. Ampak iskreno mislim, da velikih razlik med nami ni, kar pa ne pomeni, da jih ni. Mi smo se v Nafti odločili za malenkost drugačno pot. Pri nas podpišemo z igralci s potencialom, težko namreč plačamo izkušnje, ker se te ponavadi plačajo dvojno. Naši tekmeci pa že imajo igralce z več izkušnjami, tudi Radomlje, čeprav vključujejo precej mladih igralcev. Ko imaš dva, tri zanesljive igralce, je lahko marsikaj drugače, rezultati so boljši. Mi smo blizu temu, da bi prebili led, ampak zaenkrat ga še ne moremo. Ga pa bomo, v to sem prepričan. Pa še nekaj je, kar je, poudarjam, naravno. Lani je bila energija okrog kluba, vsaj po mojem prihodu, zelo pozitivna. Logično, dobro nam je šlo, prebili smo se v prvo ligo. Zdaj pa vidim, da nekateri morda že rahlo obupavajo, pa čeprav še nismo niti na polovici sezone.
Vem, padli smo na zadnje mesto, gledalci pridejo in zdaj slišimo tudi kričanje in kritike. Češ, naj se zamenjamo. Razloga ne poznam prav zares, ampak če smo bili skupaj ob zmagah, ni razloga, da ne bi bili še sedaj. Če smo lani kdaj izgubili, kar tudi smo, so nas bodrili. Ne čutim več toliko upanja, nekaj se je na tribunah spremenilo. Zame je to nekaj normalnega, ni pa lahko mladim fantom, sploh zato, ker jih ni veliko iz Lendave in okolja morda ne poznajo tako dobro. Zato jim pravim, da bodo navijače pridobili najprej z – rezultatom.«
Letos kljub rezultatom igrajo bolje kot lani
Katera je bila najboljša tekma doslej? Imate resda le dve zmagi, še te pa po zaostanku doma z Radomljami (2:1) in Domžalami (5:2).
»Dobro smo igrali doma z Muro (0:0), pa tista tekma z Bravom kljub porazu, ko bi si zaslužili več. Ja, proti Domžalam je bilo lepo videti zmago s 5:2, enako preobrat proti Radomljam, ko pa nismo imeli ravno najboljše predstave. Več bi si zaslužili doma proti Olimpiji, Mariboru in sploh Kopru, ponosen sem na tekmo pri Primorju, ko nam je res malo zmanjkalo za zmago. Ampak saj vemo, kako je: na dolgi rok loviš ravnotežje. Razumem pa, da navijači vidijo povsem drugače. Pridejo na tekmo, vidijo, da imamo žogo, pridemo do priložnosti, pa ne zabijemo. Nasprotnik gre enkrat čez polovico in – gol. Navijači bi radi uživali. Igralcem pa zato vseeno ponavljam, da igramo letos bolje kot smo lani kadarkoli v 2. SNL.«
Doslej ste le dvakrat igrali neodločeno: doma z Muro in pri Primorju. Zakaj je tako malo remijev? Greste prevečkrat na zmago?
»Situacija je taka, da igralci čutijo, da s(m)o boljši od rezultatov. Zato hočejo vedno zmagati in včasih v tem preveč tvegajo.«
Odločitev: igralci s potencialom
Kaj bo odločilno v drugem delu sezone v borbi za obstanek? Okrepitve, niz, sreča, kaj?
»Mogoče dva dobra prihoda, še nekaj kvalitete, toda po drugi strani sem v nogomet že spoznal, da včasih pomaga tudi čas. Že tisti en mesec premora pozimi. So ekipe, s katerimi delaš pol leta in se v tem času iz treningov ne prime veliko na tekmah. Potem pa po premoru igralci pridejo spočiti in se treningi primejo. Lani smo doživeli pa obratno: najprej nam je zelo dobro šlo, tako dobro, da so fantje verjeli, da bo to dovolj za osvojitev 2. SNL. Pa se je obrnilo, če ne vložiš truda, potem moraš ves čas popravljati. Zdaj pa se še toliko bolj pozna, ker imamo tudi po štiri, pet res mladih igralcev, za katere so to prve prvoligaške izkušnje. Primorje, recimo, se je odločilo drugače.«
V Nafto ste prišli poleti 2023. Kako vidite slovenski nogomet, prvo ligo v primerjavi z madžarskim nogometom?
»Res imam rad slovensko ligo, cel ta slovenski nogomet. Čudovito je, koliko izzivov je! Vsi moji tekmeci trenerji se tako dobro pripravijo, vedno dobiš kakšno taktično presenečenje. Igralci hočejo narediti korak več in si želijo ven, vsi so tako zelo motivirani, da bi šli naprej. Všeč mi je tudi, da res vsi igrajo odprt nogomet. Če se kdo brani proti nam, se ne brani ves čas, ne stojijo zadaj in nabijajo žogo. Tega ni. Vsi gradijo igro, kar je zelo dobro in edino smiselno, ker samo tako lahko napredujemo.«
Dedek? Podobno je igral Xavi
Statistika pravi, da imamo zelo, zelo mlado ligo. Se to pozna pri vašem delu?
»Glejte, tudi zame je tako: igralci niso stari ali mladi. So izkušeni ali pa ne. Pa izkušnje ne pridejo samo z leti, je povezano sicer s številom tekem, a še to ne nujno. So igralci, ki v pol leta naredijo neverjeten preskok, ki ga drugi igralci ne zmorejo v petih letih. Na Madžarskem sem imel primer igralca, ki je po prvi tekmi že zgledal, kot da igra leta in leta. Nikoli nisem delal razlik zaradi let. Dobro je, da mladi dobivajo priložnost, ker tako gradite, no, gradimo prihodnost slovenskega nogometa.«
Še to, seveda je zelo znan vaš dedek, ki je imel enako ime. Koliko ga poznajo pri nas kot člana zlate generacije s Ferencom Puškašom na čelu? Kakšen igralec je bil vaš dedek?
»Najbolj znan je seveda Puškaš, ker je šel v Real in imel izjemno kariero. Tudi moj dedek bi lahko šel v tujino, a se je odločil drugače in ostal celo kariero doma. Ko grem zlasti v tujino, se marsikdo spomni teh časov in dedka. Kako je igral? Mislim, da mu je bil podoben recimo Xavi.«
Čaka vas Celje. Je res, da so take tekme, ko zadnji gosti (naj)boljše, celo najlažje?
»Motivacijsko zagotovo, ker nimaš česa izgubiti. Zdaj smo na dnu, nimamo kaj, idite ven in pokažite vse, kar znate. Ni lahko igrati pod pritiskom, ampak najbrž nam bo igranje na dnu prineslo spremembo. Celje pa je, saj vemo, zelo dobra ekipa, rabiš tudi srečo, vse potrebuješ. Smo jim pa lani v pokalu v Lendavi pokazali, da se ne damo in jih izločili. Kako že pravijo? Nič ni nemogoče, ne?«
