Za Zorana Lesjaka bi, pa tega jim ne povejte, še pred sobotno tekmo na Fazaneriji tudi v Muri rekli, da je – vredu dečko. Je. Fant, doma iz Čakovca, je šel v Varteks, a res profesionalizem je, kot pravi, izkusil, ko je prišel čez mejo. V Lendavo, v Nafto. Že kmalu je dobil tudi kapetanski trak pri plavih. Lepe spomine ima na Lendavo. Zdaj jih obuja, ko je poleti prišel kot prva okrepitev v kampanjski zamenjavi kadra. Tudi spomin na gol, ki je tedaj posekal pričakovanja. Gol na Fazaneriji. Za Nafto. V soboto bo imel novo priložnost.
Pogovarjati se z Zoranom Lesjakom, ki jih ima 36, a niti približno ni star, je kot da bi se pogovarjali z nekom, ki mu fuzbala res ni zadosti. Nikoli. Ob koncu pogovora, takega pogovora, rečeš, pa dobro, Nafta bo končala vsaj tam, peta. Tako prepričan je, tako kipi, šprica, buhti od njega. Kako ne bi, če pa je kapetan. Spet. V Lendavo se vozi iz domačega Čakovca, prišel je, ker ga je prosil predsednik ZTE-ja. Tam je postal ikona. Noben tujec nima več nastopov. V hrvaški ligi ima čez 100 nastopov za Varteks, Međimurje, Hrvatski dragovoljac in Osijek. Z vrnitvijo je spomnil nase tudi na številne v Mariboru, kjer je igral tudi v ligi Evropa. Malo je manjkalo, pravi, da bi šel še kam. Višje, večje, bolje. Ampak če kdo, je Lesjak ponosen, da je kdaj šel korak nazaj, ki pa to ni bil. O, ne.
Gol Muri, kaj pa!
Zoran, če omenim 1. SNL... Verjamem, da so spomini na Nafto in Maribor lepi, na kaj se pa najprej spomnite?
»O, zelo lepi, ker sem tu res zakorakal v profesionalni nogomet. Česa se spomnim? Takoj na tisti prekmurski derbi z Muro (3. krog v 2011/12). Zmagali smo z 0:2 in še gol sem dal. Lepo se je bilo vrniti v Lendavo, upam, da bom odigral še leto, dve.«
Stari ste 36 let, kar je v slovenskem nogometu sicer že res starost, ker se že tako mlada liga še pomlajuje.
»Če sem star, to me sprašujete? (smeh) Ah, kje, dosti delam na sebi. S predsednikom ZTE-ja imam res krasen odnos, rekel mi je, če bi šel pomagati Nafti, s katero klub sodeluje, da zlasti mlajšim pokažem pristop in proces dela. Slovenska liga je, kot pravite, razvojna in se daje priložnost mladim. Takšna je tudi večinoma naša ekipa, kar pa ne pomeni, da pri svojih letih ne bi mogel pomagati. Pa ne na način, češ, da bom krilil z rokami in pošiljal soigralce levo in desno. Nisem prišel sem, da bi 'izigraval' veterana. Ne, dal bom vse od sebe, pa saj drugačen niti ne znam biti. Sploh, ker sem klubu hvaležen, da sem dobil priložnost.«
Dobili boste pet komadov!
Sami ste omenili tisto tekmo, ko se je ime Mura vrnilo v 1. SNL, Nafta pa je ravno še ujela štiri prekmurske derbije. Zabili ste ga iz kota, na tribunah je bilo bojda skoraj 6.000 gledalcev ... Kako ste tisto tekmo dobili?
»Šli smo kot totalni avtsajderji, ker je bila Mura na papirju boljša, da smo avtsajderji, pa so nam govorili vsi okoli. Češ, da bomo fasali vsaj pet komadov. Res, tako nas je dojemala javnost. Sam sem tak, da vedno želim zmagati, pa mi je vseeno, kdo je na drugi strani. Nikoli se v karieri nikogar nisem bal. Ambient je bil res lep, verjamem, da bo na Fazaneriji vroče tudi tokrat.«
Zdaj bo že kar v prvem krogu prekmurski dvoboj pri Muri. Prihajate iz Čakovca, nekaj ste gotovo o prekmurskih rivalstvih vedeli že prej, ampak kako so vam predstavili te tekme ob prvem prihodu v Nafto in kako bo sedaj?
»Nič drugače. Ko srečam navijače v Lendavi, vem, slišim, razumem, koliko jim ta tekma pomeni. Mi pa vemo, da je prvenstvo dolgo, ta tekma ne bo usodna, moraš pa pridobiti kontinuiteto. In to me ne skrbi, kajti v dvajsetih letih kariere nisem še videl take intenzitete na treningih. Še sam sem presenečen in verjamem, da nas bo to nagradilo. Podobno je bilo tudi s pripravljalnimi tekmami, nismo želeli igrati z nižjeligaši, sploh ne, izbrali smo si močne tekmece (Ferencvaroš 0:1, Napredak 2:1, Zaglebie Lubin 0:1, ZTE 3:3). Kar je dober pokazatelj naše samozavesti. Gremo, kot rečemo, 'fajtat'.«
V Mariboru nas je bilo preveč
Ko ste bili prvič v Nafti, ste po prvi sezoni (2010/11, 32 tekem, 4 goli) nato odšli v Maribor po sedmih tekmah in dveh golih v 2011/12. Nafta je v 2011/12 nato izpadla.
»Za kar mi je bilo zelo žal, ampak nisem bil več v klubu, da bi pomagal. Dobro je, da so se z leti pobrali. Zdaj so pogoji mnogo boljši, klub ima kamp, vse je urejeno, traja pa vseeno leta, da se res stabiliziraš in pozicioniraš. Ni pa prav nobenega razloga, da Nafta ne bi postala stabilen prvoligaš.«
Se je pa ekipa v primerjavi s tisto, ki je lani osvojila drugo mesto, čez poletje praktično v celoti spremenila. Veliko vas je novih. Kako bo to šlo?
»Ni izgovor, ampak težko je, če imaš pet tednov s skoraj samimi novimi igralci. Ampak povezali smo konce in kraje, vidimo tudi, kaj trener išče. Fantje so skoncentrirani, dela se dobro, verjamem, da nam lahko uspe.«
Omenil sem že Maribor, kamor ste šli poleti 2011. Za vijoličaste ste odigrali v dveh sezonah 33 tekem, skoraj takoj pristali v prvi postavi, zaigrali tudi v ligi Evropa.
»Maribor je bil tedaj, kot vemo, pred in nad vsemi. Osvojil sem dva naslova in enega pokalnega, zaigral v ligi Evropa. Edina težava je bila, da sem tedaj še padel v kvoto tujcev, nas pa je bilo (pre)več. Tako se je zgodilo, da vmes tudi po mesec dni nisem igral, kar me je 'ustavljalo'. Ampak na to vpliva nisem imel, hkrati smo v ligi dominirali. Vmes sem zaprosil, če bi vendar šel po drugi poti, odšel v Hrvatski Dragovoljac, nato pa v Osijek, vmes na posojo v Italijo in na koncu v ZTE. Tam sem kot tujec zbral največ nastopov v zgodovini kluba, zabil gol za povratek v prvo ligo v svoji prvi sezoni, na koncu pa smo osvojili še madžarski pokal. Moje življenje je nogomet, vidim se kasneje v vlogi trenerja ali športnega direktorja, še vedno pridem na trening prej. Ko ste prej pa omenili leta, pri 36. letih sem imel pet, šest ponudb, kar je še mene presenetilo. Ampak nisem mogel ne priti v Nafto.«
O, ta nos za gol
Zoran, katera bo vaša pozicija?
»Haha.«
Sprašujem, ker saj sami veste, da ste igrali vse živo
»O, ja. Bočni, štoper, vezni ... Zdaj se prilagajam glede na to, kako bomo igrali po odločitvi trenerja: s tremi ali štirimi v zadnji vrsti. Je pa res, kar se tiče moje pozicije: v karieri sem zabil kar dosti golov, imam očitno nos za gol. Da pa ne bo pomote, ne bom kar tako non-stop igral, sploh ne, z delom in kvaliteto bom prišel med prvih enajst. Sploh pa zdaj, ko bo prva sezona velik izziv za nas vse.«
Nos za gol, pravite. V Sloveniji ste zabili 8 golov, v karieri, tako piše, pa za branilca kar 33. Na 390 tekmah. Mimogrede, ko ste začeli brcati, ste pa ja morali igrati bolj v napadu?
»Ja ja, prednjega veznega, včasih celo v napadu. Kaj naj, rad streljam, vleče me naprej. Pa še podaj imam tudi kar nekaj (21 v karieri, op.a.).«
Lob iz 40 metrov v Domžalah
Poleg tistega Muri na Fazaneriji, je še kateri gol ostal v spominu iz Prve lige Telemach?
»Ooo! Seveda, ko sem v Domžalah za Nafto zabil gol iz kakih 40 metrov. Lobal sem golmana, res lep gol. Pa še iz penala sem zabil drugega, kdo bi to pozabil.«
Kako bo, Zoran, igrala Nafta? To je zaenkrat kar veliko pričakovanje.
»Igrala bo lepo za oko! Ne bo defenzive, ne, niti v Mariboru ne bomo sparkirali avtobusa, pozabite. Ali proti Olimpiji. Igramo kombinatorno, kar ima smisel. Nima smisla igrati nogometa, če se bojiš. Raje vidim, da nekdo desetkrat naredi napako, kakor da iz aviona vidiš, kako se nekdo boji 'štopati' žogo. Ravno to, ko tvegaš, te to naredi močnejšega.«
Pa bodo mladi tudi tako pogumni? Kdaj ste vi vedeli, aha, nisem več mlad?
»Ko so mi dali kapetanski trak pri Nafti. Takrat veš, da moraš biti odgovoren in takrat veš, da nisi več mlad. Pa ne samo v nogometu. Okrepijo te tri, štiri dobre tekme v nizu, potrebuješ pa tudi trenerja, ki te pozna in ve, kdaj boš poletel, hkrati pa pazi, da te ne odnese. Je pa tako, da včasih mladi težko sprejmejo odločitev za igranje nivo nižje. Sam sem vedno želel igrati in raje sem šel kam, kjer sem igral, kot da bi sam gledal iz strani. To bi res predlagal vsakemu.«
Če se bojiš, raje igraj kitaro
Z Madžarske imate sami izkušnjo, kako se je prebiti iz druge v prvo ligo. Kaj je ključno, bistveno?
»Prišle bodo dobre in slabe tekme. Veste, 36 tekem, to ne ponavljajo kar tako, je veliko. Če bomo skupaj, potem bo vse funkcioniralo. Strokovni štab dobro ve, kaj dela. Zato, iskreno, niti pomislili nismo – ne, ne na to, da ne bi izpadli, na to sploh ne pomisliš. Če že razmišljaš, da boš izpadel, boš, e, izpadel. Naš cilj bi moral biti, da – osvojimo pokal. Zakaj pa ne? Rogaška ga je.«
In premagala Gorico, ki je drugoligaš.
»Točno tako. Omenili ste Madžarsko: ko sem prišel v ZTE, je kazalo, da bo klub izpadel. Pa ni. Šli smo v prvo ligo, tam pa potem v par letih prišli vse do pokalnega naslova. Od skoraj izpada v tretjo ligo do pokala. Zato vem, da ni zastonj želja, da se 'stepemo' že na treningu. Če pa misliš, da slučajno ne bo šlo? Idi, igraj kitaro, nogomet ni zate.«
Še to, sploh ker ste (spet) kapetan. Kako poteka komunikacija v dokaj premešani slačilnici? Pa saj vi imate izkušnje in bližino, najbrž jezik res ni problem.
»Točno tako, komunikacija pa je res zadnja težava. Drži, imamo štiri, pet madžarskih igralcev, tudi v strokovnem štabu govorijo več jezikov, ampak v slačilnici prevladuje slovenščina. Kar je ne le super, ampak prav. No, glasbo pa poslušamo zelo različno, haha.«
