Saj je vse za Navijaško cono povedal že Bojan Jorgačević, tedanji trener vratarjev v Domžalah. Bilo je aprila 2023. Dve leti nazaj mogoče ni dosti. Morda. Ampak je ogromno za Benjamina Matičiča. Tedaj, ko je Jorgačević, nekdanji srbski reprezentančni golman, nizal in nizal komplimente na njegov račun, jih je imel Benjamin še prerosnih šestnajst.
Z ramo ob rami Handanoviću in Oblaku
Pa je Jorgačević (na)povedal: »Zelo sem ponosen, ker sem na začetku mojega prihoda že v osnovi imel dva zelo kvalitetna golmana, potem pa sem spoznal še Benjamina Matičiča. In, veste, klubu sem takoj rekel, da ne potrebujem še tretjega vratarja. Benjaminu pa sem zabičal, naj ne hodi nikamor. Fant je tako talentiran, da je zame diamant.«
Fant je ostal. In fant je, ja, diamant. Pa čeprav brani v ekipi na dnu lestvice. Kjer je dela še več. In ko so napovedi, da »utegne biti z ramo ob ramo Samirju Handanoviću in Janu Oblaku«, še toliko bolj na preizkusu. Kot je 18-letni Matičič, zdaj prvi vratar Domžal. Za člane je debitiral pred letom dni v pokalu proti Olimpiju, letos pa še v prvi ligi.
Če ne tečeš, greš v gol
Benjamin, lahko za začetek eno bolj »nemogoče« vprašanje? Kako mislite, da boste čez 10, 15 let gledali na letošnjo sezono?
»Zagotovo kot pečat za naslednjo stopnjo v karieri. Zaradi izkušenj, ki jih pridobivam. Prvič redno igram članski nogomet, hkrati smo v situaciji, ko se borimo za obstanek, kar je vsekakor dodaten pritisk in teh bo najbrž v karieri še kar nekaj. In vsekakor po tem, da smo kot ekipa izjemno povezani, čeprav smo nasploh v težki situaciji.«
Kdaj ste vedeli, da boste golman?
»Haha, iskreno? Ker nisem preveč rad tekel, sem v bistvu vedel zelo kmalu. Te dajo v gol, če ne 'laufaš'. Pomagalo je, da sem bil kar hitro visok, pravzaprav vselej, steklo mi je in ... Sem golman.«
Prihajate iz športne družine?
»Ne, starša sta bančnika. Odraščal sem v (ljubljanskem) Polju v stanovanjskem bloku. Sta se pa bratranca ukvarjala s športom, ampak sta oba bila hokejista, vztrajala pa tam nekje do mladincev. Pri petih letih smo se preselili v Trzin, kjer je bilo več igrišč in športov na šoli, tako da sem potem kmalu že šel po krožkih v NK Domžale.«
Namesto h kadetom kar k članom
In kdaj ste vedeli, aha, dovolj dober sem? Dobro, zagotovo pred letom dni, ko ste debitirali v pokalu v članskem moštvu.
»Najbrž že takrat, ko sem zaključil v selekciji U-15 in me je prav Jorgačević priključil kar k članom, čeprav sem bil tehnično gledano kadet. Ko narediš ta preskok pri petnajstih, šestnajstih, je ogromno. Dotlej je bilo v nogometu še kar nekaj 'heca', ves čas sem se držal tudi šole. Dokončno pa sem vedel, kako resno je, ko sem dobil prvo profesionalno pogodbo. Potrditev, da nekdo verjame vate.«
Kako ste si sami razlagali, da ste dobili tako kmalu priložnost v golu? Konkurence ni bilo malo skozi sezone: Ajdin Mulalić, Lovro Štubljar, Gašper Tratnik, Rok Vodišek ...
»Nikoli nisem hotel hiteti, marljivo sem treniral in vzel tudi vse mladinske tekme kot priložnost za dokazovanje. Ne moreš prehitevati v nogometu, sploh pa ne pri nas golmanih. Hkrati sem imel še nekaj malega smole s poškodbami, ampak če vztrajaš, se obrestuje.«
Plan b ste imeli? Ko so igralci poškodovani in ko čakajo na priložnost, pomislijo na marsikaj.
»Dobro vprašanje. Iskreno (še) nisem razmišljal. Osnovno šolo sem končal v Trzinu, potem pa sem se v Domžalah vpisal na srednjo trgovsko šolo in program plus dve ekonomski tehnik. Šolo opravljam, kolikor mi čas dopušča, nekaj sem že opravil.«
Saj razumem. Hkrati ste dobivali vpoklice v mlade selekcije slovenskih reprezentanc. Kaj so vam rekli, povedali, s čim ste prepričali?
»Da hodijo redno na klubske tekme mlajših selekcij, skrbno pregledajo in potem vidijo, kaj zmoreš. Rečejo ti, da se dokazuj na vsaki tekmi, v reprezentanci pa takoj veš, zakaj si tam. Da ponosno nosiš grb in daš vse, kar lahko.«
Lani? Še nisem bil na tem nivoju
Po uvodnih treh tekmah sezone ste nato debitirali v Prvi ligi Telemach proti – Olimpiji. Po pokalu še v ligi. In odtlej redno, manjkali ste le dvakrat. Kdaj se mlad golman ustali v golu? Kdaj ve, aha, »mam to«?
»Lani v pokalu, ko sem prvič branil za člane, se mi je zdelo, da še nisem na tem nivoju. Nisem imel dovolj, da bi branil v članskem nogometu. Ker je toliko več dogajanja in situacij. Letos pa mislim, da sem ta preskok uspel narediti.«
Ko izbiramo top 3 obrambe kroga, vas kar pogosto izberemo. Katera obramba je bila najboljša, najlepša? Morda ena od številnih v napeti tekmi proti Muri (3:3)?
»Sam bi sicer rekel, da mi bo v spominu najbolj ostala tekma z Olimpijo, vseeno je bila prva v prvi ligi. Ampak najlepša obramba? Ja, tekma z Muro bo najbrž kar prava, ker sem dve zapored ubranil po podaji iz kota, vzeli smo točko.«
Ali pa zdaj nedavno, ko ste proti Celju ubranili ena na ena izkušenemu Mateju Poplatniku? O čem potem razmišljate?
»Samo da sem ubranil (smeh).«
Ati, mami in punca
Do dveh krogov pred koncem jesenskega dela ste imeli sicer le en »clean sheet«, le v zmagi proti Primorju doma (1:0). Sicer golmani štejete tako kot napadalci?
»Tako bom rekel: več 'clean sheetov' je, boljše je (smeh). Ampak s tem se ne obremenjujem, delati moram, kar znam, vsako tekmo pa upam predvsem, da bi zmagali. Tekma s Primorjem je bila prav zato najslajša, ker smo vsi naredili svoje. Od napada pa do nas v obrambi.«
Kdo za vas najpogosteje stiska pesti na tribuni?
»Ati, mami in punca, preko televizije pa še babica in dedi. Torej najbližji.«
Koliko je z dedkom in babico debat o fuzbalu?
»O, kakšna se reče, ampak ne pretiravamo.«
Ne verjamem, da je katera ekipa bolj povezana
Domžale so v težki situaciji, ampak ko osvojite točko tu, točke tam, se zdi, da je še daleč od izgubljenega. Kako bi opisali prvi del sezone? Koliko je pomagala vrnitev Tončija Žlogarja na klop?
»Ne vem, če je katera ekipa bolj povezana od nas. Res. Nismo taki, da bi se vsak držal zase in vlekel v svojo smer. Še bolj držimo skupaj, ves čas vemo, da se moramo izogniti izpadu. Vrnitev Tončija, s katerim smo lani obstali v ligi po dodatnih kvalifikacijah, je bila zelo dobrodošla, ker smo ga poznali že od prej. od takrat smo tudi začeli nabirati točke. Nekaj vam lahko zagotovimo: nikakor ne bomo obupali.«
Pa gledate kaj na lestvico oziroma zaostanek do devetega mesta?
»Poskušamo čim manj, tako nam je rekel tudi Tonči. Da bomo gledali lestvico po koncu prvega dela in po koncu sezone. In takrat zares videli, kje smo.«
Kako je na treningih braniti strele Harisa Vučkića?
»Haha. On je dal skozi že toliko golmanov, da prav ve, kje ima vsak golman šibko točko. točno tja bo streljal. Če je našel mojo šibko točko? O, je je, kar je dobrodošlo, ker tako greš popravljati, kar ti manjka, da prideš še na višji nivo. Vsi se lahko od njega veliko naučimo in tudi se.«
Benjamin, na koncu pogovora, delujete tako (nogometno) zrelo. Se počutite stari 18 let?
»Uh. Ja in ne. V glavi hočem biti čim bolj zrel, vem pa, da imam še veliko.
