Odkar je član kluba iz Ljudskega vrta, še ni odigral tako dobro. 24-letnik iz Lyona, ki je hitro začel nabirati izkušnje v tujini, je podal za tri od štirih golov Maribora in konkretno nakazal, da bi lahko v vijoličasti zasedbi v prihodnje zavzel še vidnejšo vlogo.
To si nadvse želi, prikima. Da je Maribor prijetno mesto s krasnimi navijači, pristavi. »Vesel sem, da sem lahko oblekel ta dres. Tukaj se počutim dobro. Kako se že imenuje predel mesta pod mostom? Lent, da. Ob reki je prav fino.« Kaj ga je pritegnilo, da je letos poleti izbral Maribor? Jasno, želel je odigrati veliko tekem, postati državni prvak. »Maribor je največji klub v Sloveniji, zato sem vedel, da me čaka zahteven projekt.«
Po novi menjavi trenerja se vzdušje v ekipi izboljšuje, opaža Tshipamba. »Zdaj želimo dlje časa ostati s Feđo Dudićem in zmagati na veliko tekmah. Naslov prvaka? Moramo verjeti, da nam lahko uspe. Kdo bo, če ne mi? Še dvakrat bomo igrali s Celjem, pripravljeni pa moramo biti na vsako tekmo, ker je vsaka točka pomembna.«
Odigral je dvanajst prvenstvenih tekem, sedemkrat je bil v začetni postavi, le na predzadnji v Kopru je obsedel na klopi. Na večini je zavzel svoj najljubši položaj v napadu – na levem krilu. »Lahko igram tudi na desni strani, vendar se bolje počutim na levi. Preden sem prišel v Maribor, sem igral tudi povsem v konici napada, a tam imamo dve izjemni možnosti, Tetteha in Mbino,« pove strelec enega ligaškega gola.
Svojega prvega za Maribor ja dal v Evropi, ko je v Ljudskem vrtu gostoval Paksi. Bil je vreden večkratnega ogleda, hitri napadalec je švignil po levi strani in s strelom v daljši kot unovčil globinsko podajo Taylorja. »V tisti akciji sem vedel, da bom dal gol. Prvenca za Maribor sem se zelo razveselil, a žal nismo izločili Madžarov.«
Tshipamba precej dobro govori angleško, saj pri 20-tih odšel na Irsko in nato še v Anglijo. Naposled se je hitro vrnil v Francijo, a šele v Mariboru spoznal okolje, v katerem merijo na lovorike in ne skrivajo evropskih ambicij. No, če ne upoštevamo njegovega rojstnega mesta. Lyon je sedemkratni francoski prvak, a prvi naslov je vpisal po Isaakovem rojstvu.
Ko ga je v kvalifikacijah za ligo prvakov potolkel tedanji palček iz Ljudskega vrta, se naš sogovornik še ni rodil. Francozi so avgusta 1999 težko sprejeli mariborsko zaušnico. »Prepričan sem, da si je vsak nogometni navdušenec v Lyonu zapomnil ta dvoboj. Klub se zato ni uvrstil v ligo prvakov in česa takega ne pozabiš,« pravi Tshipamba in pristavi, da je seznanjen z dogajanjem v klubu, za katerega je brcal v mlajših selekcijah. »Ne kaže jim slabo. So nekje pod vrhom lestvice francoskega prvenstva. Ker sem iz Lyona, navijam zanje. Kadarkoli je možno, si ogledam njihovo tekmo. Včasih ne gre, ker istočasno igramo tudi mi. Lyon ima dobro moštvo in mu želim le najboljše.«
Na tekmi v Ljubljani je spoznal vroče nogometno rivalstvo Maribora in Olimpije, a tovrstne strasti je doživel že doma. Tradicionalna je tekmovalnost med Lyonom in bližnjim, zdaj drugoligaškim Saint-Etiennom. »Da! In oboji so zeleni! Ko je bil na sporedu derbi z Olimpijo, sem točno vedel, za kakšne občutke gre, saj sem se v mlajših selekcijah z Lyonom velikokrat pomeril s Saint-Etiennom,« z utrinkom iz preteklosti zaključi Isaak Tshipamba.
