Glava, rep in red
Dobili smo potrditev, da z igralci v tej Olimpijini sestavi ni nič dramatično narobe. Da, spet bomo ponovili, kadrovsko je to moštvo skromnejše od tistega iz prejšnje sezone, a še zdaleč ne tako zelo, kot je bilo prevečkrat videti. Tretjemu trenerju to jesen je vendarle uspelo iz igralcev narediti celoto. Moštvo Federica Bessoneja je v Celju končno imelo podobo skupine, ki v vsakem trenutku ve, kaj hoče. Videli smo moštvo z glavo in repom, predvsem pa z odgovornostjo. Marsikdo se bo čudil, nad čem neki se navdušujemo, ko pa je zaostanek za vodilnim moštvom lige gromozanskih 14 točk. Navdušujemo se nad upanjem, da se je kalvarija zelenih končala in da bo Olimpija do konca sezone vsaj ne tako zelo bleda kopija uspešne lanske. Navdušujemo se nad upanjem, ki ma dobro postavljen temelj.
Brezzobo Celje
Olimpija je v tem trenutku vsaj za kakšno raven skromnejša od Celja. In tega se zaveda tudi Bessone. Divjati v odprtem boju s prepričljivo najboljšim moštvom lige je nogometni samomor. Doslej je Celje v povprečju tekmecem dalo kar 3 (tri!) gole na tekmo in je z naskokom najbolj učinkovito v ligi. Dalo je 9 golov več od drugega najbolj učinkovitega Brava in kar 20 (!?!) več od Olimpije. A prav proti zelenim v soboto nobenega. In to se je zgodilo prvič to sezono. Olimpija je bila povsem osredotočena na onemogočanje učinkovite igre gostiteljev in to je počela vrhunsko. Kot nihče doslej in na način, kot ga ni uporabil še nihče: z odgovorno posamično obrambo, kjer je bil vsak ves zadolžen za svojega igralca, kjer je praktično vsak Celjan vseh 90 minut imel zeleno senco. Mario Kvesić in Žan Karničnik, motorja večine celjskih akcij sta bila odlično omejena. Kot je po srečanju dejal trener Albert Riera: »Če bi moj igralec med tekmo šel na stranišče, bi zanj zadolženi Ljubljančan šel – z njim…«
Kraljestvo za strelca
Vrnimo se na začetek te zgodbe: prva lastovka še ne pomeni pomladi. V onemogočanju igre je bila Olimpija zelo dobra, a ne moremo se navduševati zgolj nad tem. V začetni enajsterici Olimpije ni bilo nobenega pravega napadalca. Po poškodbi Dina Kojića (naj čimprej okreva), je resda hitro v igro prišel Ivan Durdov, a tudi on v filozofiji tokratnega pristopa k srečanju ni imel misli povsem usmerjenih k tekmečevemu golu. Olimpija je med najbolj neučinkovitimi v ligi, dala je vsega 16 golov. Več zgolj od Radomelj (14), Mure (10) in Domžal (9). In proti tekmecem, ki niso Celje, bo preprosto morala igrati drugače. Lahko Federico Bessone naredi korak naprej tudi na tem področju? Izvemo že v nedeljo proti sosedom iz Domžal.
