Ko začneš z zmago, je res vse lažje
Aluminij igra svojo deveto prvoligaško sezono. Težko se je znebiti percepcije, ki jo uživajo ali trpijo šumari. Še drugič so se ekspresno vrnili med prvoligaše, toda v drugo z novim trenerjem, ampak obenem s “starimi”, znanimi obrazi v kadru, ki mu dodajajo res tisto, kar potrebujejo in na pravi način.
Nihče še ne zganja evforija, tudi igralci ne, s katerimi smo se pogovarjali. “Štart nas ne preseneča, saj smo si zastavili jasne cilje: da s trdim delom in disciplino dosegamo čim več. Ampak to je res šele začetek sezone,” nam je po petih tekmah dejal Amir Feratović, še pred njim pa je strelsko razpoloženi Emir Saitoski ugotavljal, da “ko začneš z zmago, je vse lažje.”
Zakaj začetek toliko bolj šteje? Zato!
Z zmagami je seveda vse lažje. Ampak Aluminij je tudi klub, ki res spada med tiste, kjer je dober začetek toliko bolj pomemben. V osmih dosedanjih sezonah so šumari končali najboljše na petem mestu(2019/20) ter na šestem (2018/19), dvakrat na osmem (2017/18, 2020/21), devetem (2016/17) in trikrat na zadnjem, desetem mestu (2012/13, 2021/22, 2023/24).
Šumari so se v že tako na koncu najdaljši, posebni, nenavadni sezoni 2019/20 znašli na samem vrhu. In to za kar tri kroge. Na vrh so varovanci tedaj Slobodana Gruborja splezali v 6. krogu, ko so doma ugnali Olimpijo (1:0), nato remizirali v Domžalah (1:1) in ugnali še Muro pred kar 1.600 gledalci (2:0). In zbrali doslej zase rekordnih 15 točk po sedmih tekmah. V mrežo so spustili do gostovanja in poraza v Mariboru (2:1) le tri gole. Sezono so končali na tedaj najboljšem petem mestu in bili jesenski hit, potem ko so prezimili na kar tretjem mestu. Za finiš jesenskega dela so ugnali Triglav s kar 8:1, kar je bila, mimogrede, zadnja tekma Dejana Petroviča, ki je nato prestopil v dunajski Rapid, naredil vrhunsko kariero in je član reprezentance.
Ne gol, štejejo tri točke
Moštvo Jure Arsića je doslej v letošnji sezoni imela že kar nekaj izhodišč, toda glavna želja je bila: zmaga doma. Po zmagi uvodoma pri Radomljah (1:2), ko so napake znali bolje izkoristiti, poraz z Olimpijo (0:3) ni bil toliko nepričakovan, kolikor je bil (pre)hiter in lekcija.Ko so nato zdržali pri Muri (1:1) in predvsem znali najti rešitev za Bravo v gosteh (1:2), se je zdelo na tekmi s Celjem, da bo Aluminij res glavobol za vse tekmece. 2:0 so vodili proti Celju, pa na koncu klonili z 2:3.
“Še vedno bi si najbolj želel treh točk. Seveda je zame gol dodatna spodbuda in samozavest, ki mi bo pomagala v naslednjih tekmah. Ampak štele bi res samo tri točke,” je bil skrušen tudi Feratović. Po suvereni zmagi v Domžalah (0:2) je tako prišel Koper kot tretji veliki “evropski” test. In tega so opravili, kot so si zamislili. Junak tekme je bil Matjaž Rozman, ki je zaklenil gol, v nalivu pa je Behar Feta z glavo odločil tekmo. In tako ima Aluminij 13 točk po sedmih krogih. Kot Koper in Olimpija. Dve več od Maribora, tri od Radomelj.
Dober začetek = dober konec
Šumari so sicer res praviloma sezono nakazali že zelo zgodaj. Dober začetek = dober konec. Enačba za Kidričane, ki je spodletela le v krstni sezoni 2012/13. Moštvo Bojana Flisa in Edina Osmanovića, ki sta vodila šumare, je imelo zelo specifičen začetek v 1. SNL. Za uvod? Trije porazi. Doma s Koprom (0:3), pri Triglavu (1:0) in doma z Domžalami (0:1). Nato? Štiri zaporedne zmage: Rudar (1:2), Gorica (2:1), Mura (1:3) in Olimpija (2:1). Sedem krogov in kar 12 točk ter zelo zgledno peto mesto. Do vrha in Maribora je bilo 5 točk, zadnja Mura je imela zgolj eno samo točko.
Ampak na koncu? Aluminij je jeseni dobil le še dve tekmi, spomladi pa ugnal še drugič le Olimpijo, zbral 30 točk, tri manj od Mure, ki povrhu ni dobila licence – in izpadel. Kako zelo so si sezone in prvenstva lahko različna? Aluminij je v 2018/19 zbral prav tako 12 točk, na koncu pa 48 in osvojil varno šesto mesto.
Če je vsaj 10 točk v tem času? Zelo, zelo varno
Za šumare tako nekako matematično za zdaj velja: če imajo tako zgodaj že 10 točk ali več, so precej varni. Razen če se ne ponovi 2012/13. Ampak za kaj takega imajo dovolj izkušenj ter zlasti ekipo in trenerja, ki si je že prigarala zelo zajetno zalogo v prvenstvu, kjer se je lestvica razdelila na več delov.
Če pa je imel Aluminij manj kot 10 točk, je že bilo “nevarno”, da ne rečemo usodno. Če je imel že sedem točk, se že načeloma ni izšlo. V 2016/17 so sicer končali kot deveti in se zaradi licenciranja rešili dodatnih kvalifikacij, v 2023/24 pa končali kot zadnji. Točka na tekmo prinese 36 točk, so pa bile sezone, ko je bilo 41 točk dovolj le za zadnje mesto (Primorje, 2008/09) ali 44 točk za deveto (Drava, 2007/08). Nekaj je jasno: Aluminij je do prvega reprezentančnega premora in septembra naredil res veliko, izjemno delo. Daleč je še maj, toda pogled tja je zdaj gotovo mnogo lažji.
