»Bil sem selektor reprezentance do petnajst let. Že prej sem deloval kot inštruktor in na Iliriji. Turški investitorji v Mariboru so me vprašali, ali me zanima funkcija športnega direktorja nogometne šole. Po nekaj razgovorih smo našli skupno pot. Sprejeli so mojo vizijo.«
Vendar ni skrivnost, da so za vas dobro besedo zastavili ljudje iz slovenskega nogometa …
»Glede vsega so se pozanimali. Menim, da je prihod tujih vlagateljev v Slovenijo koristen tudi za domače športne delavce, ki tako dobimo impulze iz tujine in vidimo, kako stvari potekajo drugje. Stopimo iz cone udobja in sprejemamo nove stvari. Nov kapital in znanja koristijo tudi podmladku in seveda članom.«
Omenili ste cono udobja. Je v slovenskem nogometu zelo prisotna?
»Človek hitro pade vanjo. Če nimaš novih izzivov, te ujame. V nogometnem klubu je to še bolj izpostavljeno, saj se vsak dan družiš z istimi ljudmi, obkroža te neka miselnost in če ni zunanjih vplivov in novih stvari, skozi mlatiš isto slamo in se vrtiš v istem krogu. V tem primeru so zelo koristna izobraževanja, a tja te klubi ne pošiljajo zelo pogosto. Ena opcija je samoiniciativa in za to poskrbiš sam, še ena pa ta, ki jo omenjamo. Da pride nekdo iz tujine in te prisili v komunikacijo v angleščini in drugačno razmišljanje. Tako spoznaš, da je konkurenca vsepovsod. Dosežejo te neki novi dražljaji.«
Ljudje, ki so prevzeli Maribor, delujejo tudi v angleškem nogometu. Kakšna je razlika med delovanjem stroke v Hull Cityju in Mariboru?
»Slovenska stroka je na zelo visoki ravni. Ves čas se izobražuje, moramo pa vedeti, da delujemo v okolju, kjer smo omejeni zaradi velikih infrastrukturnih težav, obenem je treba omeniti tudi precej manjši obtok finančnih sredstev. Dobro se prilagajamo in vsako leto ustvarimo nekaj dobrih nogometašev. Odmevni rezultati vseh reprezentančnih selekcij so posledica dela slovenskih trenerjev.«
Več denarja, več strokovnjakov
Kakšen izziv je za vas predstavljal prihod v Maribor?
»Prej nisem imel dnevnega nogometnega adrenalina, kar sem pogrešal. Mariborska vizija mi je pisana na kožo. Mojo idejo smo nadgradili, kar je bil zame velik izziv. Nisem vedel, kaj me čaka. Mnogi so me opozarjali, da je to specifična situacija in da naj bom pazljiv. Zdaj lahko rečem, da bi mi bilo žal, če izziva ne bi sprejel. Spoznal sem, da je Maribor velik klub, pripadnost navijačev je izjemna, temelji so čvrsti. Hvaležen sem vsem, ki so tukaj delovali že prej. Potencial je velik.«
Katere stvari v nogometni šoli ste morali popraviti? Kaj je delovalo dobro?
»Že prej so bile stvari do potankosti urejene. Točno se je vedelo, kdo je za kaj zadolžen. Standard obnašanja je bil za slovenske razmere zelo visok. Vsak trener je zelo spoštljiv. Nekatere stvari smo spremenili. Z novim kapitalom smo lahko pripeljali več strokovnjakov. Trenerjem smo omogočili napredek. Lahko smo pripeljali analitika, človeka, ki skrbi za razvoj igralcev in trenerjev, prav tako dodatna kondicijska trenerja. Shema je postavljena, zdaj je treba to nadgrajevati. Izboljšati moramo zdravstveno službo. Pri članih je ta vidik urejen zelo dobro. Tukaj so še druge funkcije, recimo psiholog, a tudi to bomo v prihodnosti uredili. Res velik izziv je pa infrastruktura.«
Je Maribor danes za mladega nogometaša prva izbira?
»Menim, da je. Moramo biti odgovorni, da tega ne izkoriščamo. Trudim se, da ne škodimo otrokom in da tukaj ne zastanejo v razvoju, če lahko nekje drugje napredujejo. Če bo konkurenca dobra, bomo tudi mi napredovali.«
Napredek otrok pred cilji trenerjev
Sodelovanje med mariborskimi klubu v prejšnjih letih ni bilo idealno. Piramida ni vzpostavljena. Kakšna je tukaj vloga Maribora?
»Idealne strukture ni nikjer, razen tam, kjer jo določijo s pravili. Lahko pa jo ustvarijo ljudje, ki razumejo, kaj je dobro za nogomet. Naloga Maribora je, da vsakemu klubu pove, kakšne bodo prednosti sodelovanja. Za tisti klub in navsezadnje Maribor, če bo tisti klub delal dobro. Dobri trenerji v drugih klubih ustvarijo več kakovostnih nogometašev, kar na koncu privede do večje konkurence.«
Je pri mlajših selekcijah preveč v ospredju rezultat? Kakšne napotke imajo vaši trenerji?
»Otroci tekmujejo, ne glede na navodila. Ni pa dobro, da trenerji s svojim načinom vodenja ali treniranja otroke izrabljajo za lastno hvalo. Otroci morajo tekmovati, treba jim je vcepiti zmagovalno miselnost. Nogomet se igra na dva gola in kdo bo dal več zadetkov, a trener ne sme izkoriščati otrokovega napredka za doseganje lastnih ciljev.«
Kakšen je odnos s starši?
»Nimamo nikakršnih problemov. Odnosi so dobri, na razpolago smo jim za raznorazna vprašanja.«
Maribor ima kopico (zlasti) kadetskih reprezentantov. Je to pomemben podatek?
»Je pomemben, a še bolj pomembno bo spremljati, kaj jim bo uspelo v prihodnosti. Da vidimo, kdo se bo prebil v člansko reprezentanco, kdo bo igral v prvi ligi ali tujini. Predvsem si želimo, da bi jih kar nekaj redno igralo za mariborsko člansko zasedbo.«
Imamo zelo veliko talentov, ki jih ne dušimo
Koliko je v mariborski nogometni šoli izjemnih talentov?
»Imamo zelo veliko talentov, ki lahko uspejo. Vsem so všeč ustvarjalni igralci, ki delajo razliko. Seveda to ni edina pot do uspeha. Tudi visoki zadnji zvezni nogometaš, ki razvija igro, lahko postane zanimiv velikemu klubu. Talente imamo na vseh pozicijah, kar je naša velika zakladnica.«
Zlatko Zahovič je dejal, da se v mariborski nogometni šoli pri mladeničih zavira kreativnost. Je to res?
»Nogometna šola je poligon, kjer lahko igralci razvijejo svoj talent. Če jih dušimo, jim to ne bo uspelo. Bistvo vsega je igra. Pomembno je, da jo trenerji čim manj prekinjajo. Vadbo morajo organizirati tako, da otroci karseda veliko igrajo. To je videti zelo enostavno, vendar zahteva veliko več časa, kot si morda kdo predstavlja. Stvari je treba načrtovati.«
Torej lahko nek ekstremni talent, ki je dober v preigravanju, po štirih spodrsljajih poskusi še petič?
»Fante učimo, da ne odnehajo. Če gre za krilnega napadalca, mu svetujemo, naj ne zmanjša števila svojih poskusov, a se naj potrudi, da število uspešnih preigravanj vsako tekmo poveča. Pri preigravanjih je sicer bolj pomembno, kaj igralec stori, ko žogo izgubi. Bistven je njegov odziv.«
Mlajše igralce se vse bolj priključuje članski zasedbi. So že pripravljeni na velik preskok?
»Nejc Viher se je že dokazal. Ostali imajo tri leta časa, saj smo zadeve ustrezno organizirali. Ves čas bodo priključeni članom in tako dosegli raven, ki je potrebna za igranje članskega nogometa.«
