Čakanje se nadaljuje. In Darko Milanič (in Ante Šimundža) bosta še eno leto več “rekorderja”. Že tako ali tako je Prva liga Telemach rekorderka. Zdaj pa še bolj. Že enajst sezon zapored prvenstvo ne pozna ubranitve naslova. Vse od Maribora v 2014/15. Do sezone 2024/25 je bila blizu Albanija z eno sezono manj, toda Egneti je ubranil naslov. In zdaj je 1. SNL povsem sama. Ampak to sploh ni edini rekord. Tudi trenerji ga imajo in bodo še imeli. Očitno.
Preverili smo, kateri je zadnji trener, ki je osvojil naslov in potem ostal še vsaj eno sezono? Ugotovili smo, da kdor osvoji naslov, redko zdrži celo do decembra. Kar veliko jih je odšlo že avgusta! Rekoder pa Damir Krznar, ki je lansko poletje odšel po le enem samem krogu v prvi ligi, ko se je Albert Riera na vrat na nos vrnil v Celje.
Mariborski vrtiljak in vrnitve
Zadnji trener, ki je ubranil naslov, je kakopak tudi tisti, ki je podpisan pod zadnjo ubranitev naslova. Ante Šimundža je v 2014/15 pripeljal Maribor do trinajstega naslova vijoličastih. In svojega drugega kot trener, ko je ubranil naslov, res pa je, da je predtem v sezoni 2013/14 prišel v septembru, ko je nadomestil Anteja Čačića, ki je bil izbran po nenadnem odhodu Darka Milaniča poleti 2013 in kar štirih naslovih z Mariborom v petih letih.
Prav Darko Milanič je tako tisti, ki je edini tudi preživel celotno sezono po osvojitvi naslova in povezal skupaj kar tri. Milanič se je sicer v Ljudski vrt vrnil marca 2016 in osvojil naslov v sezonah 2016/17 in 2018/19, v Mariboru pa ostal do marca 2020.
Sanchez, Krznar, Riera …
Če pa gremo od zadaj naprej: Victor Sanchez je že v začetku junija prišel v Ljubljano minulo poletje (2024) z impozantno igralsko kariero pri madridskem Realu, ampak kot trener je le pri Deportivu zdržal več kot eno celo sezono. Sanchez je prispel z visokimi načrti potem ko je Olimpija po zgodovinski evropski jeseni in prvi konferenčni ligi vendarle iskala rešitev. Joao Henriques je sezono resda začel, dokončal pa Zoran Zeljković, toda ne povsem do konca, saj je kar športni direktor Goran Boromisa vodil zadnji dve tekmi prejšnje sezone ob nezadovoljstvu z razpletom.
Ker Sanchez očitno odhaja, to pomeni, da se niz “ranih odhodov trenerjev prvakov” nadaljuje. Sezono 2023/24 je osvojilo Celje, čez ciljno črto pa je grofe do drugega naslova pripeljal Damir Krznar. Hrvaški strateg je sicer avgusta 2022 prevzel Maribor, kjer pa ni izpolnil ciljev, čakalo se je na menjavo, tako da ga je menjal Ante Šimundža. Toda v nizu oktobrskih menjav 2023 je prišel na vrsto tudi Krznar: ko je Albert Riera, ki je prišel v Celje poleti 2023, dobil ponudbo v Bordeauxu, je zapustil Celje na varnem in suverenem prvem mestu. Tako je prevzel Krznar in popeljal ekipo do konca. In Riera? pred tem je seveda v 2022/23 prevzel Olimpijo in se predstavil na dokaj konfuzni novinarski konferenci, toda na koncu vzel dvojno krono. Ampak podobno kot pri Sanchezu ni prišlo do podaljšanja pogodbe. In enako je bilo že z Igorjem Bišćanom.
Karanović “začasno” do naslova, hitro do odhoda
Zaenkrat zadnji, šestnajsti naslov je z Mariborom osvojil Radovan Karanović. V konfuzni sezoni in časih je septembra 2021 zamenjal Simona Rožmana, “Žuti” je bil dalj časa le začasni trener, ki pa je do konca popeljal vijoličaste do lovorike. Poletje zatem je bilo sila slabo, Maribor je dosegal neslavne “rekorde”, Karanović je avgusta nato po seriji neuspehov, ki so se poznali tako v Evropi kot doma, tudi odstopil.
Če vrtimo čas nazaj, se potem znova pojavi Ante Šimundža, ampak ne pri Mariboru. Z Muro je dosegel vse: vrnitev v 1. SNL, prvo Evropo, pokalni naslov, osvojil še prvenstvo in preboj v konferenčno ligo. Toda po konferenčni ligi je pozimi našel nove izzive in odšel v Ludogorec. Pred njim je lovoriko osvojil Dušan Kosič, ki je bil dolgo na klopi v Celju, vse od avgusta 2017. Kljub pravljici in prvemu naslovu je nato še pred koncem leta 2020 prišla streznitev, Celje se je mučilo, po sedmem mestu pa je moral Kosič decembra zapustiti knežje mesto.
Tudi Vanoli žrtev avgusta
Omenili smo Darka Milaniča, ki je torej osvojil naslov z Mariborom 2017/18, leto pred njim pa je dvojno krono pobral Igor Bišćan. Podobno kot kasneje Riera in zdaj še Sanchez je poleti prevzel ekipo Olimpije, se podal v neznano, toda z izjemnim izkupičkom. Podaljšanja pogodbe kljub izjemno suvereni dvojni kroni (le 17 prejetih golov v 36. krogih, kar je rekord in zmago s 6:1 v finalu pokala proti Aluminiju) ni dočakal.
Dlje je “zdržal” Rodolfo Vanoli. Ne veliko dlje, sam je prišel zelo pozno v sezoni 2015/16, ko je Milan Mandarić v prvi sezoni z Olimpijo prišel do naslova. Toda Vanoli je prevzel visokoleteče zmaje komaj aprila, prevzel od Marka Nikolića, ki ni imel prav dosti časa, saj ga je odnesla afera z izjavo ob robu igrišča, oba pa sta gradila na dobrem delu Marijana Pušnika, ki je osvojil naslov jesenskega prvaka, toda Mandarića ni zadovoljil z igro. Ampak Vanoli je nato po naslovu odšel že s koncem avgusta in kalvarijo v Evropi. Ni edini, avgust je, kot smo že pisali, vročičen in nevaren za trenerske glave. In tako pridemo do Anteja Šimundže v 2013/14 oziroma, če smo čisto pedantni, Darka Milaniča v 2012/13, ki je zadnji trener, ki je ubranil naslov in v celoti preživel celotni sezoni na klopi: tako sezono prej kot naslednjo.
Pri zdajšnjem tempu, kjer že klubi ne ubranijo naslova, kaj šele trenerji, bomo očitno čakali še vsaj dve leti. Če ne več.
Prašnikarju uspelo dvakrat
Osemnajst trenerjev je doslej osvojilo naslov prvaka v 34. sezonah. Le šesterici pa je uspelo naslov ubraniti in le Bojanu Prašnikarju dvakrat in povrhu z dvema kluboma. Prašnikar je bil prvak z Olimpijo v 1992/93 in 1993/94, zaporedno pa trikrat tudi za prve tri naslove Maribora (1997-1999). Trije zaporedni so uspeli tudi Pavlu Pinniju z Gorico (2004-2006), obenem pa še Darku Milaniču z Mariborom (2010-13), pri čemer imata Milanič in Prašnikar oba po šest naslovov prvaka. Zaporedni naslov je uspel ob Anteju Šimundži v Mariboru le še Slaviši Stojanoviću, ki je rosno mlad dvakrat zapored osvojil naslov (2006/07, 2007/08).
