Ni ga kluba brez licenčnih težav, ki bi tolikokrat igral v polfinalu ali finalu pokala, pa ne bi zaigral v Evropi. Aluminij je končno dočakal svoj trenutek. »Aluminij ni več isti klub kot včeraj,« je Jura Arsić, 44-letni trener, ki je poosebil kombinacijo starega in novega Aluminija, ponovil besede Marka Drobniča, zdaj sicer že bivšega predsednika.
Dosežek sezone: pokal + obstanek
Aluminij je le osvojil pokal, potem ko se je še tretjič uvrstil v finale. To je bil obenem že sedmi polfinale za Kidričane. Ampak v ligi je po dveh izpadih (2021/22 in 2023/24), ko je moštvo vodil Robert Pevnik, zdaj zelo varno obstal, saj nikdar ni padel pod sedmo mesto, kjer je sezono s 36 točkami tudi končal.
Po čem si bomo zapomnili sezono?
Po tem, da je Aluminij zbral kar 25 točk že jeseni na 18 tekmah in varno prezimil na 6. mestu. Že res, da so presenetile tudi Radomlje in razočarala Olimpija – vsi trije so imeli 25 točk. Toda še bolj Mura, Primorje in nenazadnje Domžale. V pokalu so imeli šumari tudi nekaj sreče z žrebom, saj so imeli na poti do lovorike nasproti le enega prvoligaša, vendar vseeno v polfinalu slavili v Stožicah pri favoriziranem Bravu (0:1), na koncu pa našli rešitev za Brinje, ki je vmes izločil tudi Maribor, Olimpijo in Radomlje. Sezona, ko je Aluminij konkretno zakorakal v novo pot.
Novost sezone: prvič v Turčijo!
Zakaj pa ne še Aluminij? Ja, tudi šumari so šli prvič na priprave v Antalyo. Če je bila prej destinacija zlasti Istra, je zdaj uspela Turčija. Čeprav so tam izgubili vse tri tekme, so dobili, kar so potrebovali. Kvalitetne izzive.
Najboljša tekma: Bravo (1:2, 4. krog), Maribor (2:3, 18. krog)
Proti Bravu so dali Kidričani v 4. krogu z zmago v Stožicah (1:2) vedeti, da bo letos – v prvem delu – drugače. Ja, tudi v gosteh. Proti Kopru se je Matjaž Rozman razbranil v 7. krogu, ko je Aluminij tudi sporočil, da ni prišel po simpatije, temveč po oznako, da so dober klub. Zgodovinsko bo podpisan obrat v Ljudskem vrtu proti Mariboru v zadnjem jesenskem krogu, ko so šumari prišli iz 2:0 v 79. minuti do končne, šele druge zmage pod Kalvarijo in 2:3.
Najslabša tekma: Olimpija doma (0:3), gostovanja na Primorskem
Kandidatov za zdrse ni malo. Res grdo je spodletel prvi polčas proti Olimpiji že v 2. krogu, ko je bilo v šumi 0:3 že po 2:3 minuti. Grda sta bila primorska zdrsa: Primorje in 4:1 poraz proti sinovom burje, ki so odnesli kar dve točki iz šume, ter 4:1 na Bonifiki pri Kopru. Ter 5:0 v Celju, ampak v pripravah na finale pokala.
Druga priložnost: Koderman, Feta, Saitoski ...
Aluminij je dolgo veljal za klub, ki res goji mlade domače talente. Kar še vedno do neke mere drži. Ampak je tudi klub, ki daje drugo priložnost. Vid Koderman, katerega oče je športni direktor, je igral najbrž najboljši nogomet svoje mlade, ampak pestre kariere, saj je Aluminij že njegov šesti klub. Toliko jih je nabral po zimskem premoru soigralec Uroš Korun. Behar Feta je pokazal, česar ni v Mariboru, do neke mere bi to veljalo tudi za Emirja Saitoskega in celo Matjaža Rozmana.
Cifra sezone: 5/5
Emir Saitoski je zabil vseh pet enajstmetrovk, ki jih je izvajal. »Spomnim se, da sem zgrešil doslej le eno, ko sem zapravil penal v mladinski ligi proti Olimpiji,« nam je zaupal v pogovoru jeseni. Skupaj je sicer zabil devet golov.
Najboljši strelec: Behar Feta (10 golov)
Behar Feta je poleti odšel iz Maribora, kjer je igral marsikaj, ne pa tistega, kar bi rad. Dobro, saj je mlad, star 23 let, je pa res mlad, ker je nogomet začel pri enajstih. Zabil je 10 golov. Le Bravu in Primorju ga ni.
Gol sezone: Behar Feta vs. Maribor
Tista tekma, šele druga zmaga v Mariboru na sedemnajstih gostovanjih. Behar Feta za 2:2. Kasneje ga je dodal še Vid Koderman. In obrat je bil dokončan. Feta se gola proti bivšemu ni veselil, je pa res močno pomeril in zabil. Vredno ogleda.
Najboljši momenti na Navijaški coni:
Moment, ki ga ne pozabiš? Ko vprašaš Aneja Mrežarja, kdo je bil kriv za tisto situacijo, ko je mladenič prvič branil, pa se je zgodil šum v komunikaciji z Urošem Korunom, potem pa slišiš v ozadju: »Golman je bil kriv, golman!« Ja, igralci se pač vozijo skupaj. Ikoničen je bil naš obisk Kidričevega jeseni na lep, vroč jesenski dan, ko nam je Matjaž Rozman ob vratnici razlagal tudi, zakaj česa ni ubranil.
Ko nam je Srečko Vajdič, uradni napovedovalec na tekmah Aluminija, dejal, da ima še vedno doma dres Aleša Čeha, ki je zabil na tistem prvem pokalnem finalu leta 2002. Ivijan Svržnjak je povedal, od kod Aluminiju karakter, Adriano Bloudek, kako postaneš dobra klapa, Marko Simonič nam je razkril, kako gre študij fizioterapije, Omar Kočar pa, da bi bil veterinar...
