Sezona se je za Koper sicer začela zelo uspešno, tako kot se je tudi zaključila tista poprej. Slaviša Stojanović je nizal odlične rezultate, tako v državnem prvenstvu, kot na evropskih tleh. Kasnejši norveški prvaki iz Stavangerja, Viking, jim je sicer kar lepo napolnil mrežo, a so v ligi še naprej držali stik z vodilnim Celjem. Ko smo dodobra zakorakali v jesen, pa so se začele prve govorice o tem, da priljubljeni Slave ni več na isti valovni dolžini kot nogometaši, omenjalo se je tudi slabše zdravstveno stanje nekdanjega slovenskega selektorja, za nameček pa je sledilo še nekaj slabih rezultatov. Zaporedna gostujoča poraza z Bravom in Primorjem sta sodu izbila dno in Koper je iskal novega trenerja. No, ni ga ravno iskal, saj je bil Zoran Zeljković odlična rešitev, ki se je ponujala sama po sebi na pladnju. Človek, ki pozna slovensko ligo do potankosti, da o koprskem klubu, kjer je že deloval, ne govorimo.
Z Zeljkovićem bi bil Koper prvak
Sprememba na trenerskem stolčku je takoj prinesla želeno reakcijo in rezultate. Sprva je na Bonifiki s sicer neprepričljivo igro padel Maribor (1:0), nato je Koper do zimskega premora nanizal še 3 zmage, 2 remija in zgolj 1 poraz. Kanarčki so tako do odmora zmanjšali zaostanek za Celjem (še vedno je znašal visokih 12 točk), a so bili na 2. mestu točkovno poravnani z Mariborom. Povrh vsega velja omeniti, da so bili Koprčani po polovici sezone najboljša domača ekipa lige, saj so v slovenski Istri samo enkrat remizirali (s Celjem) in enkrat izgubili (Radomlje). Odlična začetek, sploh pa zaključek spomladanskega dela, sta prinesla rumeno-modrim zanesljivo 2. mesto. Koper je sezono zaključil s 67 točkami - 20 zmagami, 7 remiji in 7 porazi, ostali pa so tudi najboljša domača ekipa lige. Še več. Če gledamo lestvico odkar se je Zeljković vrnil na koprsko klop, je Koper najboljši. Od 11. kroga dalje je Koper s tekmo več zbral 50 točk, sledita pa Bravo z 41 točkami in Celje s 40 točkami - torej kar zajetna prednost kluba s slovenske obale. Ob tem dejstvu se poraja vprašanje, ali bi bil Koper z Zeljkovićem, ki je od oktobra izgubil na samo 3 tekmah, lahko prvak?
Ključni trenutek: Preporod Josipa Iličića in odkritje Andraža Ruedla
O posameznikih trenerji neradi govorijo, sploh pa jih neradi izpostavljajo. Precej raje o njih pišejo mediji in nič drugače ni niti tokrat. Sploh pa, ko je govora o zvezdnikih kova Josip Iličić. Kar nekaj slovenskih strokovnjakov je nekdanjega reprezentanta z igrami v Mariboru že odpisalo, a ne primorsko občinstvo. V Joja so verjeli tudi soigralci in oba trenerja. Čeprav je imel na začetku sezone številne težave s poškodbami, pa jih je v nadaljevanju sezone saniral in postal eden najboljših posameznikov državnega prvenstva. Redno je sodeloval pri zadetkih, na koncu je v statistiko vpisal 10 golov in 6 asistenc, kar je hvale vredno za 38-letnika. Nase je med sezono opozoril tudi Andraž Ruedl, ki je na 7 tekmah med koncem novembra in marcem dosegel prav toliko golov. Na koncu se je Brežičan zaustavil pri številki 9, skladno z njunima predstavama pa je Koper nizal sijajne rezultate.
Dilema sezone: Kje so domači nogometaši?
Ena od stvari, ki moti koprsko občinstvo, je malo število doma vzgojenih nogometašev. Ali pa celo noben. Če na hitro preletimo zasedbo rumeno-modrih, ugotovimo, da Koprčana praktično ni v postavi. Edini »obalčan« je kapetan Maj Mittendorfer, ki prihaja iz Izole. Črna pika za primorski klub, ki pa ji ne moremo oporekati, dokler so rezultati tu. 2. mesto v državnem prvenstvu, dobra igra in uvrstitev v Evropo, so kratkoročno zadoščanje za vselej zahtevno publiko. Ali pač. Prvemu možu koprskega kluba trenutno uspeva, a smo v preteklosti ob slabših rezultati že slišali kritike ravno na ta račun.
Vselej pestro kadrovanje (tudi med sezono)
Ljubitelji koprskega nogometa so že navajeni, da je v pisarnah prvoligaša vedno zanimivo. Redno se tudi dogaja, da je ekipa Kopra julija v 1. krogu povsem drugačna od tiste marca v 20. krogu. Prestopni rok je venomer buren, denar in številke se obračajo, nogometaši pa pridejo in gredo. Poleti so denimo »na morje« prišli Jasmin Čeliković, Ivan Borna Jelić Balta, Bogdan Vastsuk, Charles Divialle, Milan Šikanjić, Muhamed Šahinović, ki so vmes že morali zapustiti Bonifiko. Brice Negouai In Victor Ehibe se po letu dni še vedno lovita, medtem ko so se Josip Iličić, Check Diakite, Florian Hartherz, Leo Rimac, Brian Oddei in Filip Damjanović kar izkazali. V klubu so se sicer poleti/jeseni zahvalili Ahmedu Sidibeju, ki je z dobrim milijonom evrov napolnil klubsko blagajno (odhod v Venezio), Deniju Juriću, ki je bil v napadu nepogrešljiv, Toniju Domgjoniju, Di Mateu Lovriću, Omarju El Manssouriju, Wisdomu Suleju, Petarju Petrišku, Denisu Popoviću, Nikoli Krajinoviću ter tudi Eneju Jeleniču, ki je okrepil klubske pisarne. Če mislite, da je to za eno sezono dovolj, se motite. Pozimi se je kadrovanje pri koprskemu prvoligašu namreč nadaljevalo. Klub je zapustil še Tomi Jurić, sledili pa so tudi odhodi Dominika Ivkića, Sandra Jovanovića in nekdanjega reprezentanta Damjana Boharja. Od zimskih prišlekov je nase najbolj opozoril rezervist Bassirou N’Diaye, drobtinice pa so pobirali Scotty Sadzoute, Brown Irabor in Abdoulaye Dabo. Dogajanje je torej kar pestro, kdor sledi vsem spremembam, pa je dolžen vsega spoštovanja.
Najboljša tekma: Koper – Bravo 6:2 (19. krog)
A veš tisto, ko proti neposrednem konkurentu za Evropo na polčasu vodiš s 5:0. Ja, to se je zgodilo v 19. krogu na Bonifiki. Prva uradna tekma po dolgi pavzi, v tem primeru spomladanskega dela, je vedno neznanka. Koprski nogometaši pa so vanjo vstopili odločno, saj je na nasprotni strani stal ljubljanski Bravo, ki se je boril za eno od evropskih vozovnic (na koncu mu je to s 3. mestom tudi uspelo). Varovanci Zorana Zeljkovića so v tekmo vstopili tako odločno, da so polčas dobili s 5:0, v 50. minuti pa je bilo že 6:0. Po dvakrat sta zadela Ruedl in Rimac, med strelce pa sta se vpisala tudi Iličić in Oddei. Bravu sta popoln polom uspela preprečiti Baboula in Ivanšek, ki sta postavila končni izid 6:2.
Najboljši strelec: Josip Iličić (10 golov)
Saj veste, kako je nekoč prepeval Zoran Predin. Bolj star, bolj nor! Josip Iličić je letos dokazal, da je še vedno mojster okroglega usnja. Vse besede so odveč. Zanimivo, da je svoj prvi ligaški gol dosegel šele v 15. krogu proti Muri, nato je že na naslednji tekmi dosegel prvenec tudi pred domačo publiko, in sicer kar dvojec proti Aluminiju. Četrti zadetek je bil omenjeni proti Bravu, med 8. marcem in 3. majem pa je na 6 tekmah dosegel prav toliko golov. Zadel ni zgolj ob domačem porazu s Celjem, ko je v zaključku prejel celo rdeči karton.
Gol sezone: Deni Jurić iz parkinga
Najbrž se še spominjate »slovenskega« Eurobasketa, ko je na Jesenicah, po besedah enega od boasnskih komentatorjev, iz parkinga zadel Mirza Taletović. Nekaj podobnega je tik pred odhodom v poljsko Wislo iz Plocka uspelo tudi vročemu Deniju Juriću. Avstralec hrvaških korenin je Olimpijo in Stožice utišal z zadetkom s sredine igrišča. Za nameček je bil to zmagoviti gol v sodnikovem dodatku (zmaga 3:1), zaradi česar je bilo slavje ob golu še toliko večje. Ne gre zgolj za najlepši gol Kopra, marveč najverjetneje tudi sezone. Uživajte.
Zaključek
Kaj bi bilo, če bi bilo? Z Zeljkovićem je Koper še nadgradil dobre predstave, ki jih kaže v zadnjih sezonah, zato bo naslednje leto primorski klub zagotovo eden od kandidatov za najvišje mesto. Tudi zato, ker bosta zasedbi Maribora in Olimpije zaradi neigranja v Evropi morali prodati nekatere najboljše posameznike, pri Celju pa se bo fantastično delo Alberta Riere zagotovo nekje poznalo.
