Zadetek proti Mariboru je bil imeniten. Ste si ga ob akciji takšnega tudi zamišljali ali je bilo vse prepuščeno navdihu?
Vse je bilo spontano, vse odločitve sem sprejel zadnji trenutek. Videl sem, da se odpira prostor, Fallou Faye pa je to odlično opazil in krasno podal. Točno tja, kjer sem bil. Bilo je težko takoj udariti proti vratom, zato sem se odločil za varanje in počakal na rešitev. A ko sem videl, da se mi žoga tudi potem ni najlepše namestila na levici, sem tekmeca (kar dva, op. a) še ekrat zlomil. Še en lažnjak sem prodal, kot radi rečemo. In to je bilo to. Nič ni bilo načrtovano v tej akciji.
Vsi smo videli, kako ste se zadetka zelo razveselili. Kaj vam je šlo takrat skozi misli?
Že zelo dolgo nisem dal gola. Ne moram reči, da sem v vsem tem času igral slabo, daleč od tega, a pred tekmečevim golom mi preprosto ni šlo. Včasih mi je zmanjkalo nekaj sreče. Kaj naj rečem, saj ste videli. Vesel sem bil. Tudi za ekipo. Dajmo še ta tretji gol, smo si pred tem rekli, da bomo mirni, da dokončamo tekmo v velikem slogu.
Vam je šlo že malo na živce, ker smo vse pogosteje poudarjali vaš strelski post?
Na začetku niti ne, zdaj na koncu pa že malce več. Ni mi všeč, da se tvoja igra ocenjuje zgolj po številu zadetkov. Nisem pa se niti slučajno pretirno obremenjeval s tem, da že celo večnost nisem dal gola. Ker sem vsakič na igrišču storil vse najboljše, kar znam. Nemalokrat sem se odločil za podajo namesto za strel.
Kako se je trener odzval ob vašem zadetku?
Kolikor sem videl na posnetku, je bil res vesel za mene. Tudi soigralci. Vsi so stekli do mene in mi čestitali.
Zanimivo je bilo opazovati moštvo med tekmo, ker ste bili povsem drugačni, kot bi človek pričakoval po najbolj bolečem porazu v sezoni. Ko ste zgolj 3 dni prej izgubili tekmo leta v polfinalu pokalnega tekmovanja.
Najbrž si niti ne predstavljate, koliko žalosti je bilo v moštvu. Sam osebno si neizmerno želim osvojiti kakšno lovoriko z Bravom. Visoko dvigniti pokal. Po porazu Proti Aluminiju je trener rekel, da imamo na voljo 2 dni žalovanja. Brez treninga. Nič več. Nato smo imeli vadbo v telovadnici. Ne vem, če je takrat sploh kdo kaj spregovoril. Nakar pa, kot bi kdo vse ostro odrezal, kot da tista tekma ne bi nikdar obstajala. Še sam sem bil začuden, kako smo se uspeli tako pobrati. In Maribor je stopil v past.
Da, prav to imamo v mislih. Od kod takšna svežina proti Mariboru? V telesu in v glavah …
Tudi mene je takšno stanje malce presenetilo. Kako smo bili sproščeni, igrivi. Kar se teles tiče, tu ni težav, smo dobro pripravljeni. Kar se pa glav tiče … Imeli smo tudi dodatni zagon, da igramo proti Mariboru. Naši največji ekipi.
Je bila to najboljša tekma Brava to sezono?
Težko rečem, bila pa je gotovo med najboljšimi.
Evropsko sezono ste naskakovali preko pokalnega tekmovanja. A ko se ena vrata zaprejo, se pogosto druga odprejo. Zdaj se lahko v konferenčno ligo uvrstite preko prvenstva.
Lestvica odraža celoletno delo. Je preslikava forme in odzivov na padce. Zdaj smo pravzaprav videli, kaj vse smo doslej naredili in začeli sezono še bolj spoštovati. Imamo 53 točk, lahko izboljšamo rekord kluba in borimo se z Maribornom in Olimpijo za uvrstitev v Evropo. Ob vsem tem pa si ne smemo naložiti preveč bremena. Še tri tekme imamo do konca in kar bo, bo.
Ste, v neformalnih pogovorih med seboj že malce bolj predrzni v mislih? Razmišljate, da ste najbolji od trojice, ki se bori za Evropo?
Pa ne vem, ne pogovarjamo se veliko o tem. Da, če pogledate lestvico, smo pred Mariborom in Olimpijo. A smo v primerjavi z obema odigrali tudi tekmo več. Po drugi strani pa njiju čaka še večni derbi, torej medsebojni obračun. Vem, sliši se klišejsko, a gremo tekmo po tekmo. Igramo še s prvakom Celjem, ki skoraj vsakemu že da 5 golov, in z Olimpijo. Ter vmes še z Radomljami. Lepo bi bilo, če bi se niz neporaženosti nadaljeval. Naj se zgodi, kar se pač mora.
