Potem pa so tu skoraj »kviz« izzivi, kot sta Massimo Coda in Ognjen Mudrinski. Ali pa grofa Mitja Lotrič in Rudi Požeg Vancaš. Mimogrede, v zadnjih osmih sezonah se je kar v polovici primerov zgodilo, da najboljši igralec sezone ni bil iz šampionske ekipe.
Pekič, Ranić, Raković... Pavlin, Tavares
Če se za hip ozremo bolj v zgodovino, vidimo, da so nagrado v preteklosti dobivali igralci, ki so vrhunec kariere doživeli v Sloveniji oziroma domovini. Tako velja za Damirja Pekiča (Maribor, 2003/04), Sašo Ranića (Gorica, 2004/05) in tudi Ermina Rakovića (Domžale, 2006/07). Prav tako to kakopak velja za Marcosa Tavaresa, ki je bil najboljši v sezonah 2008/09 in 2010/11. Manj pa denimo za Mirana Pavlina, ki je bil najboljši igralec v 2009/10, ko je pri 38. letih zabil 11 golov in dodal 16 podaj za edini naslov Kopra. Pavlin je seveda blestel v Freiburgu, zaigral pa tudi za Porto in APOEL.
Coda in Mudrinski: oba na posoji
Svojevrstni izjemi sta igralca, ki sta prišla v Slovenijo na posojo, zablestela kot najboljša igralca lige in odšla. V sezoni 2013/14 je to bil Massimo Coda, ko je bil del paketa v sodelovanju Gorice in Parme, ki je osvojila pokal, Coda pa je pri 26 letih zabil 18 golov, dodal še šest podaj za četrtouvrščeno ekipo lige. Coda je nato dočakal tudi Serie A s Parmo, kar je ponovil še z Beneventom, sicer pa postal prepoznaven igralec Serie B, kjer letos še naprej, pri 37. letih, »borba« s Sampdorio.
Drugi tak primer pa je bil kakopak Ognjen Mudrinski, posojen iz Jagiellonie ob koncu poletnega prestopnega roka 2021, ko je prišel v Ljudski vrt in si podredil strelsko 1. SNL s 17 goli. Po koncu sezone so navijači vijoličastih sicer pozivali, naj ostane, toda Mudrinski se je nato podal na – Tajsko. Nato se je sicer vrnil v Evropo in v Ujpest, pa v domačo Srbijo.
Res dobra, res »benelux«
Benjamin Verbič je – vsaj v zadnjih skoraj dveh desetletjih – najbrž tisto ime, ki zelo izstopa. Verbič je v domačem Celju, kamor je šel v nogometni šoli še iz Vojnika, marsikaj izkusil. Trikrat je sicer okusil poraz v finalu pokala, v sezoni 2014/15 pa končal pod vrhom za Mariborom, toda z izjemnim prebojem, ki ga je odpeljal v København. Verbič je zbral v sezoni 2014/15 kar 15 golov (le Tavares 17) in 10 podaj (skupaj z Nejcem Skubicem iz Domžal), pristal v idealni enajsterici in bil izbran še za najboljšega mladega igralca. Podal se je na Dansko, kjer je dvakrat osvojil prvenstvo in pokal, kasneje pa osvojil še ukrajinsko prvenstvo z Dinamom iz Kijeva ter grški pokal s Panathinaikosom.
Kdo pride še blizu? Zagotovo še aktualni zmagovalec iz lanske sezone. Raul Florucz bo vedno pomnil Olimpijo in 1. SNL. Kako ne bi? Ko je prišel v Olimpijo, je resda bil nekdanji mladi avstrijski reprezentant, toda prišel je iz druge hrvaške lige (Jarun na posoji iz Lokomotive), da bi potem v dveh sezonah postal zelo prezenten nogometaš, prvi strelec s 15 goli in to z »Elniškovo« desetko na hrbtu. Sledil je rekordni prestop v Belgijo v Union Saint-Gilloise, pa vpoklic v avstrijsko izbrano vrsto in pri 24. letih se zdi, da je prišel res ob pravem času na pravo mesto.
Počasi, a preudarno: Žan Vipotnik
Tretji, ki zagotovo prav tako vse bolj izstopa, je Žan Vipotnik. Čeprav z Mariborom ni osvojil naslova v 2022/23, ki ga je vzela Olimpija, je Vipotnik po posojah v Gorico in Triglav pokazal, kaj zmore. Z 20 goli je bil prvi po Anteju Vukušiću (26) in Dariu Vizingerju (23) iz 2019/20 z vsaj dvajsetimi goli v eni sezoni. ni šlo neopaženo, Vipotnik se je nato ob preizpraševanju, kam ga po ponesla pot, podal v Bordeaux, kjer je kratek čas sodeloval z Albertom Riero. Zakaj kratek čas? Bordeaux je zapadel v hude težave, Vipotnik pa je nato odšel v Swansea, kjer v championshipu naravnost briljira in je osvojil naslov strelskega kralja. Vse bolj se mu pozna dobra forma tudi v reprezentanci, še vedno pa ima »le« 24 let.
Dare Vršič najboljši z Olimpijo in Mariborom
Med večjimi pričakovanji po dobrih sezonah se znajde nekaj nogometašev, ki pa so vendarle pričakovanja potešili doma. Dare Vršič je že tako ali tako imel pestro kariero, igral za Muro, Celje (osvojil pokal) in Koper (osvojil ligo) ter v Žilini (osvojil ligo) in Temišvaru, ko je prišel v Olimpijo v zimi 2011, nato pa v polni sezoni 2011/12 zabil kar 22 golov za zmaje, čeprav je bil Maribor gladko prvak z rekordnimi 85 točkami in 20 točk naskoka.
Vršič se je nato podal v Austrio na Dunaj (za 500 tisoč evrov), kjer pa se ni naigral, zato se je pozimi 2014 vrnil v Slovenijo, ampak tokrat v Maribor. Z vijoličastimi je osvojil štirikrat državni naslov, en pokal in zaigral tudi v ligi prvakov. Za povrh pa je v sezoni 2016/17 osvojil še enkrat naziv najboljšega nogometaša lige z devetimi goli in enajstimi podajami. Po Mariboru je nato poleti 2019 odšel v Koper, ki ga je pri 34. letih pomagal spraviti nazaj v prvo ligo.
Ibričić in Karničnik: leta nimajo nič s tem
Dvakrat je naslov najboljšega v zadnjih desetih letih osvojil Senijad Ibričić. Obakrat v dresu Domžal, čeprav je v Sloveniji začel v Kopru (2016/17), kamor je prišel že po 30. letu in precej odmevni karieri. Podobno bi po svoje lahko veljalo za Žana Karničnika, ki je bil najboljši v 2023/24, ko je Celje osvojilo svoj drugi naslov, Karničnik pa je bil motor ekipe.
Še bolj je to veljalo za Mitjo Lotriča ob zgodovinskem naslovu grofov v 2019/20, toda Lotriča so ves čas kariere pestile poškodbe, kar se mu je nato poznalo tudi, ko je odšel v Nemčijo v 2. Bundesligo v Würzburger Kickers, ampak se je kasneje še vrnil v domače Prekmurje in z Muro igral konferenčno ligo. Morda nekoliko štrli le Rudi Požeg Vancaš, igralec sezone 2018/19, ko je Celje končalo na petem mestu, Vancaš pa je nato odšel v Maribor, nadel številko deset in imel sicer solidne številke, toda odšel iz Ljudskega vrta, ko je Maribor šel po šestnajsti naslov.
###GALLERY###
