Behar Feta skoraj zagotovo nikdar ne bo dober »bek«. Je pa zelo, zelo prodoren »winger«. Saj, če ne bi bil, ne bi prišel skozi mlade selekcije Severne Makedonije. In ne bi prišel do Maribora in Ljudskega vrta. Ampak ne v vijoličastem, tudi ne v rumenem Domžal, temveč v dresu »šumarov« iz Kidričevega letos igra najbrž najboljši nogomet svoje kariere. Dobro, saj je še mlad, aprila bo imel šele 23 let.
Rok mi je rekel, da mi bo podal še eno tako
Ampak četudi je šele marec, mu le še Bravo in Primorje manjkata na spisku klubov, proti katerim letos še ni zabil. Poleti je prišel v Aluminij, dobil točno tisto, kar so potrebovali tako v klubu kot sam. In zdaj je zelo, zelo pri vrhu lestvice strelcev. In daje gole, ki lomijo tiste (naj)višje na lestvici.
Behar, dajte nam sami povedati, kako ste zabili odločilni gol proti Celju za 2:1 v 92. minuti?
»Vem, da je Emir Saitoski šel pred tem z glavo, potem pa je žoga prišla do Roka Schaubacha. Že prej, tam nekje v 70. minuti, mi je Rok dal podobno dolgo žogo v prostor. In rekel mi je, da mi bo podal še eno (smeh). Rad imam take dolge žoge v prostor, videl sem tudi, da se je vratar malo spustil in sem pač šel po gol. Kako sem vesel!«
Bom kar takoj vprašal: je to najboljši nogomet vaše kariere, pa čeprav še nimate 23 let?
»Predvsem imam dobro formo.«
Manjkata le še Bravo in Primorje
Saj. Zdaj ste zabili še Celju, manjkata vam na spisku tekmecev v letošnji prvoligaški sezoni le še Bravo in Primorje. Saj to veste, ne?
»Vem, vem, ampak najbolj pomembno je, da nam gre čim bolje.«
Pa vseeno, zakaj ravno letos zabijate toliko golov?
»Trener me je po prihodu v Aluminij postavil višje, torej na krilo, medtem ko sem bil pri Mariboru in Domžalah nižje, bolj na poziciji bočnega branilca. Krilo sem sem imel tudi v Makedoniji, kjer sem za Voska Sport v sezoni 2022/23 zabil 29 golov na 28 tekmah druge makedonske lige.«
Gol ste zabili za zmago doma proti Kopru, pa Olimpiji v Stožicah za 1:1, zabili ste v Ljudskem vrtu na poti do norega preobrata, zdaj tudi Celju. Kateri od dosedanjih je bil največji, najboljši, najbolj pomemben?
»Vsak gol je dober, ampak če bi že izbral, bi tega proti Celju. Pozen gol, za zmago, proti takemu tekmecu in še doma. Pa še pol igrišča sem moral preteči (smeh).«
Začel z nogometom šele pri enajstih
Behar, drži, da ste začeli trenirati nogomet šele pri enajstih letih?
»Drži.«
Zakaj tako pozno?
»Nogomet sem sicer imel zelo, zelo rad kot otrok, ampak oče je rekel, fant, pusti ta nogomet, raje se uči v šoli in se izuči za kakšen poklic. Ampak ko me je videl prijatelj, kako nabijam žogo in tu in tam igram, mi je rekel, da se lahko pridružim klubu, če tako želim. Ko je potem trener kluba poklical mojega očeta, je rekel, dobro, če vi mislite, da ima moj sin dovolj kvalitete, potem vam zaupam. In tako sem začel. Bilo je pozno, ampak res drži, da bolje pozno kot nikoli.«
Pri enajstih letih sicer ni še tako velikih razlik, ampak vseeno so ostali v ekipi najbrž že znali precej več. Kdaj ste jih »ujeli«?
»Uh, mislim, da sem okvirno potreboval ... Tri leta? Moraš se naučiti, kam, kje, kdaj, kako. Kam podaja, kdaj strel. Ampak pomagal mi je tudi sistem, saj je nogometna zveza imela akademijo, kjer sem se veliko naučil v ključnih dveh letih. Po Škendiji sem nato v tistem dolgem obdobju pandemije prestopil v Voska Sport in se tam dokazoval v 2. ligi. Pomagalo mi je, da me je trener imel zelo rad (smeh). Oddolžil sem se mu v eni sezoni z 29 goli na 28 tekmah.«
Vedno moraš verjeti. Pa četudi tri leta.
Kar nepričakovano ste prišli potem v Maribor poleti 2023, ko vas je pripeljal športni direktor Marko Šuler. Kako vas je našel, kaj vam je povedal?
»Vem, da sta bila v stiku agent in športni direktor Šuler, ki je očitno prepoznal kvaliteto. Dobil sem priložnost, ampak zelo me je zaustavila poškodba, ki me je oddaljila za štiri mesece. Poškodba se mi je nato ponovila še pri Domžalah.«
Maribor vas je nato za lansko sezono posodil v Domžale, kjer ste se borili za obstanek. Če pogledamo prejšnji dve sezoni v Sloveniji in letošnjo ... Redko kdo bi rekel, da boste letos imeli, no, tako dobro sezono.
»Že od malega vem, da se nikdar ne smeš predati. Pa četudi boš čakal tri leta. Čakaš in delaš in garaš. Ampak priznam pa, da sem že poleti takoj po prihodu vedel, da je Aluminij točno tisto, kar sem čakal. Oni so verjeli vame, jaz vanje in smo se našli.«
Moram pa vprašati: zakaj torej niste dober bek?
»Hehe, ne vem, morda zato, ker je moja želja vedno igrati naprej, rad sem v situacijah ena-na-ena. Na beku ne moreš biti tako konkreten.«
Je oče prišel na katero vašo tekmo v Slovenijo?
»Ja, družina je prišla, ampak bolj sorodstvo. Oče res ni tako na ti z nogometom, so pa ostali.«
Do Maribora preprosto preveč spoštovanja
Kako je bilo zabiti letos obema bivšima: Domžalam in Mariboru?
»Vedno hočeš dati gol, ne glede nato, kje igraš in proti komu. Je pa tako, da sem proti Mariboru po golu dvignil roke in se nisem veselil, ker imam preprosto preveč spoštovanja.«
Še to, danes, ko se pogovarjava, imate 8 golov. Prva strelca Benjamin Tetteh in Franko Kovačević imata po 11, vmes je še vaš soigralec Emir Saitoski z devetimi. Kdo bo prvi strelec lige?
»Uuu, kaj pa vem, bomo videli, je pa tako, da jaz nisem napadalec v tej druščini.«
