Stotka. Sto tekem je Albert Riera že odvodil na klopi Celja. Že mimo in že uspešno. Ko je dočakal »stotko«, je proti Makolam v Majšperku s svojimi grofi v šestnajstini finala pokala Pivovarne Union s pravo dozo resnosti naredil, kar itak dela. Zmagal. 0:4. Gladko? Gladko. Celju gre v 2025/26 zaenkrat res tako gladko, da se sproti piše zgodovina. In poglavij je že več.
101. Aluminij, 102. Legia ...
Z debelimi črkami jih piše Albert Riera. Tudi na »stoenki« je bilo tako, ko je doma gostil Aluminij. Ne brez drame, odmeva, spraševanju o (ne)stisku rok ... Ampak Celje je zmagalo (2:1) in je še vedno gladko na vrhu Prve lige Telemach. Lani je Celje spravil prvič v Evropo in ga tam obdržal do aprila, kar ni uspelo še nobenemu slovenskemu klubu.
Prvič je bil Stadion Z'dežele razprodan. In zdaj je v konferenčni ligi še drugič. In znova je zgolj in samo na vrhu lige. In v pokalu ga konec meseca čaka še osmina finala z Olimpijo. Izzivov ne manjka. In potem so tu še ves čas govorice, kdo vse da ga vabi na svojo klop.

Prva era: v Evropi skoraj, v ligi na vrhu
Albert Riera je prišel v Celje tik pred prvo tekmo sezone 2023/24. Z Olimpijo se je razšel na svoj način, čeprav je z zmaji osvojil dvojno krono. V Celju ni ostal dolgo, saj ga je oktobra zvabil Bordeaux, je pa ostal dovolj dolgo, da je pustil grofe na vrhu po enajstih krogih: dve točki pred Koprom, šest pred Olimpijo. Celje do konca sezone ni izpustilo vodstva in je suvereno osvojilo drugi naslov državnega prvaka pod Damirjem Krznarjem.
Riera je odšel v Bordeaux, svoj nekdanji klub, kjer je igral med 2003 in 2005 (66 tekem, 9 golov), toda drugoligaš je bil v veliki finančni krizi.
Druga era: čez noč nazaj, a kot da ni odšel
Tako ni bilo presenečenje, ko se je Riera vrnil v Celje poleti 2024. Bolj je presenetilo, da se je vrnil tik pred povratno tekmo s Slovanom v Bratislavi v boju za ligo prvakov. Damir Krznar je bil čez noč bivši, toda poteza Valerija Kolotila se je izplačala. Če je Riera že poletje poprej popeljal Celjane prek Vitorie Guimaraes najdlje dotlej v Evropi, ko so prišli do play-offa za konferenčno ligo, kjer je bil Maccabi Tel Aviv premočen, je lani spisal eno najbolj uspešnih evropskih zgodb pri nas. Celje je pripeljal do konferenčne lige, tam so prezimili in prišli vse do četrtfinala s Fiorentino ter jo pošteno namučili. Celje je podiralo kar nekaj rekordov: največ evropskih tekem, razprodan stadion ...
Igralci: 39 slovenskih, 13 celjskih nogometašev in prodaje igralcev
Albert Riera je ponudil priložnost kar 39 slovenskim nogometašem, iz mladinskega pogona Celja je kar 13 nogometašev dočakalo svoj debi. V svoji drugi eri je delal kar konkretno selekcijo. Nihče ni bil »varen«, ampak izplačalo se je. Iz prve ere gre izpostaviti odhod Charlesa Ikwuemesija za kar 1,8 milijona evrov v Salernitano, posledica uspešne lanske sezone pa je prodaja branilca Davida Zeca za 1,5 milijona evrov v Holstein Kiel, Tamar Svetlin je odšel za 800 tisoč evrov v poljsko Korono Kielce, Aljoša Matko pa za 500 tisoč evrov v Ujpest. Kaj je naredil iz Franka Kovačevića, vidimo, beremo, ugibamo. Še selektorji dobivajo vprašanja. Tako Zlatko Dalić kot Matjaž Kek.
Osem slovenskih reprezentantov: bi uganili vseh osem?
Med večje dosežke zagotovo spada tudi osem igralcev Celja, ki so dobili vpoklic v reprezentanco Slovenije. najbolj izstopa seveda Žan Karničnik, ki je tudi zabil gol na Euru 2024. Aktualni reprezentant je Danijel Šturm, ki si je vpoklic sicer poleti zaslužil še po dobri sezoni v Domžalah, a status ohranil tudi v kvalifikacijah. Proti ZDA so pozimi 2024 priložnost dobili prvič tudi David Zec, Tamar Svetlin in Mark Zabukovnik. še kot igralec Celja pred prestopom na Madžarsko se je med člane prebil Aljoša Matko, debi je kot član grofov dočakal Svit Sešlar, nazadnje pa še vratar Žan-Luk Leban.
»Redne stranke«: Radomlje, Domžale in nato že Maribor
Zelo, zelo rad Riera igra s Celjem proti – Mariboru. Ima kar 2,29 točke na tekmo. S Celjem je na osmih tekmah v ligi in pokalu proti Mariboru, ki ga je z Olimpijo ugnal v finalu pokala (2022/23), s Celjem pa lani v četrtfinalu, zmagal kar šestkrat, le enkrat igral neodločeno in zgolj enkrat izgubil. Najvišjo zmago in najboljše povprečje ima Riera proti Radomljam, ki so v lanski sezoni padle kar z 9:1! Mlinarji še nimajo remija z Riero, imajo pa eno zmago, ko so doma slavili s 4:2. Neporažen je še proti Domžalam (4 zmage, 2 remija), ki so druge po »uspešnosti«.

Kaj pa skalpi Riere? Aluminij ščipa, Koper kljubuje
Ko gre za domačo sceno, je v prvi eri (poletje – jesen 2023) največ preglavic Albertu Rieri naredil – Aluminij. In to v sezoni, ko so Kidričani na koncu znova izpadli. Za uvod so najprej doma Kidričani kar dvakrat vodili (1:0, 2:1), da bi Aljoša Matko izenačil prvi, Luka Bobičanec pa v 89. minuti za končnih 2:2: Celje v ligi potem ni remiziralo vse do 8. kroga, ko je bilo na Bonifiki 1:1, edini poraz (prvi v sezoni) pa je Celje doživelo prav proti, ja, Aluminiju. Šumari so bili boljši s kar 1:3, trenutno pa imajo po štirih tekmah z Riero gol razliko 8:8.
Druga, lansko jesen začeta epizoda se je začela sprva še počasi, ko gre za 1. SNL. Toda na poti do konferenčne lige, prve evropske jeseni in naposled še zmage v pokalu? Se je marsikaj »požrlo«. Celje je v ligi izgubilo pri Muri (1:0), se zelo opeklo doma s Primorjem (0:3), doživelo jesenski poraz pri Bravu (3:2), pa hladno prho pri Radomljah (4:2), dramo z Olimpijo doma (0:1), klonilo zapored doma z Bravom in Mariborom ... Zelo dobro se drži ti Koper, ki ima le en poraz na šestih tekmah, a tudi le eno zmago, vseeno pa so štirje remiji dober izplen. Najboljši, proti nikomur ni Riera osvojil tako malo točk na tekmo. Drugi najboljši izplen ima – Olimpija.
