Pa ga je konec. Niza nepremaganosti Celja od začetka sezone. Prišel je 13. krog. Grofje so (pri)šli v Mursko Soboto. In tam jih je Dario Vizinger, seveda najboljši strelec Celja v 2019/20 na poti do prvega naslova, zdaj z Muro pričakal z dvema goloma, čeprav je Juanjo Nieto povedel za Celjane. Tako je zdaj že kar »simbolna« napoved Alberta Riere, da bi radi šli skozi prvenstvo letos nepremagani, dobila epilog.
Že tistih 3:0 v 3:3 v Kopru je nepozabnih
Dolgo je zdržalo. No, še kar. Do skoraj novembra. Do 13. kroga. Ducat tekem, torej. Dober dosežek. Riera je prišel nasmejan pred kamere, kakor je pred tekmo napovedal, da bo. In pohvalil svojo moštvo, ki je seveda še naprej izjemno v konferenčni ligi in je dobro začelo tudi v pokalu. Poraz ni nič tragičnega, še zdaleč ne. Celje se je izjemno izvleklo že v 8. krogu, ko se je vrnilo iz 3:0 na 3:3 na Bonifiki pri Kopru.
Ampak celotna sezona? Uspelo ni še nikomur, še eno leto več bo tako pridobil rekord Domžal iz 2006/07. Kar neverjetnih 27 tekem brez poraza od začetka sezone, šele 28. krog je prinesel medijske naslove: senzacija. In je bila. V Črnomlju. Kjer se je začelo skoraj čisto malo manj kot leto prej, se je tudi končalo – proti Beli krajini. Skupaj je niz še iz sezone poprej trajal kar 32 tekem – kar je še vedno seveda rekord, ki ga drži tista ekipa Slaviše Stojanovića na poti do prvega naslova.
Mariboru se je zataknilo v Rušah
Preden je Domžalam uspelo, kar se vsakič bolj zdi osupljivo, je rekord iz 1999/2000 držal Maribor, ki je posekal rekord SCT Olimpije iz 1993/94, ko je niz trajal 11 tekem, Ljubljančani pa so na poti do tretjega naslova prvič v sezoni klonili proti Celjanom še na Skalni kleti. Ko je Maribor prvič zaigral v ligi prvakov, je poraz doživel šele v 15. krogu in to tam, kjer res nihče ne bi pričakoval. V – Rušah. Pri »sosedih«, ki so prvič (in zadnjič) zaigrali v prvi ligi. Feroterm Pohorje je tistega 21. novembra 1999 na koncu slavil z 2:1, ampak tekmo so zaznamovale izredno težke razmere – sneg. Tekma je bila odigrana dan kasneje, v nedeljo in ne soboto, toliko snega je padlo. Snežna pravljica s končnih 2:1 in skalpom evropskega Maribora.
Niz štirinajstih tekem brez poraza od prvega kroga so nato izenačile v 2005/06 prav Domžale, ko so 29. oktobra 2005 v 15. krogu doživele prvi poraz na gostovanju pri Celju (3:2). Daleč najbolj pa se je kasneje Domžalam približal kakopak Maribor. Vijoličasti so v sezoni 2010/11, ko so osvojili drugi naslov v treh letih in skupaj devetega, celotni jesenski del končali kot neporaženi, dobili še prvo spomladansko tekmo proti Rudarju v Velenju (2:4), zatem pa doma klonili v 21. krogu proti Gorici (1:2). Vsaj 20 tekem je uspelo tako le Mariboru in Domžalam.
Zapisano je: Črnomelj, Bela krajina
Domžalčani so sicer v devetdesetih imeli svoj moment povratka, toda resnega preboja ni bilo. Dokler se niso vrnili med prvoligaše v sezoni 2003/04. Sicer so najprej končali na osmem mestu, toda pod Slavišo Stojanovićem so še iz 2. SNL imeli načrt. Dvakrat so končali za Gorico, v 2005/06 že zgolj za dve točki. Prav v tisti sezoni so 8. maja 2006 doživeli »zadnji« poraz«, ko je v 31. krogu v Domžalah slavila Drava z 0:2 (oba gola je, mimogrede, zabil mladi Rok Kronaveter). Sledila je zmaga v Črnomlju pri Beli krajini z golom Darijana Matića (0:1). Zakaj izpostavljamo Črnomelj in Belo krajino? Ker je niz trajal vse od 31. kroga pa do 28. kroga naslednje sezone. Končal pa se je v – Črnomlju.
Od 13. maja 2006 pa do 15. aprila 2007. Ko je Marko Žagar z glavo zabil v 38. minuti za 1:0, se je začela zgodba do naslova o senzaciji. Zakaj? Bela krajina je sicer imela za seboj na lestvici vse bolj upehani Interblock, za katerim je na koncu tesno tudi zaostala in po treh prvoligaških sezonah izpadla, toda doma ni slavila vse od 8. avgusta! Zdaj pa je bilo že sredi aprila. Domžale so v vsem tem času res briljirale na poti do prvega naslova državnega prvaka.
Scenosled: padajo, padajo, padajo tekmeci
V rekordni sezoni 2006/07 so najprej Domžale štirikrat zmagale – Bela krajina (1:0), Celje (1:3), Gorica (1:0), Maribor (3:1) –, šele v Kopru so oddale prvi točki (1:1). Padli so nato Primorje (3:1), Nafta (1:2), Interblock (1:0), naslednji, ki so se pohvalili z remijem, so bili Ptujčani, saj je Drava doma remizirala (1:1). Kot na začetku so spet v istem zaporedju padli Bela krajina, Celje, Gorica in Maribor, »kriza« pa so bili trije zaporedni remiji v Kopru (1:1), proti Primorju (1:1) in v Lendavi pri Nafti (0:0). Sledili sta zmagi še doma proti Interblocku (3:0) in na Ptuju pri Dravi (1:2).
In potem – Črnomelj. Ni bil le zdrs, izjema, rariteta, saj so nato ravbarji remizirali doma s Celjem (0:0), sledila je bizarna tekma pri Gorici in poraz z groznih 6:1, za nameček pa je nato v Ljudskem vrtu slavil še Maribor z 2:0. Šele zmagi nad Koprom (2:1) in naposled Primorjem (0:4) sta zadoščali za prvi naslov državnih prvakov – tri kroge pred koncem.
Zadnje sezone? Nizi so!
Če je letos Celje spisalo niz neporaženosti do 13. kroga, vas občutek, da je vedno »en klub« v zadnjih sezonah, ki ne izgubi, ne vara. V minuli sezoni je Olimpija klonila šele v 11. krogu, ko je v Stožicah slavil Koper, v sezoni 2023/24, ko je Celje še vodil Albert Riera, nepričakovano v 10. krogu slavil Aluminij, ki je na koncu sicer izpadel, v sezoni 2022/23 je prav Celje s 4:3 ugnalo dotlej nepremagano Olimpijo v 9. krogu. V 2021/22 je bil do 9. kroga neporažen Koper, ampak niz je po osmih tekmah brez poraza končal Bravo (0:1). če bi iskali zadnji kratek niz, bi morali vse do 2016/17, ko sta po naporni bitki tako Maribor kot Olimpija klonila prvič že v 5. krogu kot edina neporažena.
Najkrajši niz? Le dve zmagi Primorja v 1997/98!
In še najkrajši niz? Daleč, 30 let daleč bo počasi sezona 1997/98. Po 2. krogu je imelo le Primorje polni izkupiček. Ajdovci, ki so sezono prej končali prvič na 2. mestu in bili v finalu pokala, so najprej z goloma Patrika Ipavca in Uroša Staniča slavili v Beltincih (1:2), zatem pa premagali doma še Korotan z 2:0. V 3. krogu pa je sledil severnoprimorski derbi: kar 2.000 gledalcev se je zbralo, Aleksander Đorđević je v pravem trenutku podstavil nogo in zabil za zmago Gorice, tako da po 3. krogih ni bilo več ekipe brez poraza. Primorje je končalo na četrtem mestu.
Kar trikrat pa se je primerilo, da neporažene ekipe ni bilo že po 4. krogu. V sezoni 2002/03, ko je Maribor tesno na koncu slavil pred Celjem, je najboljše začel Koper. Doma so za uvod premagali Muro (1:0), odnesli tri točke iz Ljudskega vrta (0:1) ter slavili še proti Ljubljani (2:1). Toda vsega je bilo spet konec v – Novi Gorici. Kar 3:0 se je končalo, ko sta zabila Aleš Kokot in dvakrat Ismet Ekmečić. Koper je sezono končal na petem mestu.
Tudi naslednji niz je »primorski«, ko je naslednjo sezono 2003/04 sicer Olimpija najprej povozila Maribor v Velenju za uvod s kar 6:1, Primorje pa se je glasno prijavilo v bitki na začetku. Po zaostanku z 0:2 proti Šmartnemu so se sinovi burje sestavili in zmagali s 3:2, se nato sprehodili v gosteh čez Ljubljano (2:3) in uničili Domžale (6:0). Niz se je ustavil šele na gostovanju v Ljudskem vrtu (2:1). Precej mlajša pa je sezona 2015/16, ko so vijoličasti po remiju z Zavrčem (1:1), zmagah proti Domžalam (0:1) in Krškem (4:1) nato izgubili v Kopru (1:2). In ko po 4. krogu ni bilo več neporaženih ekip.
