Bizi, Birca in Bene so svoj pečat pri primorskem prvoligašu pustili predvsem v prejšnjem stoletju. Izpostaviti velja Igorja Benedejčiča, ki je v Kopru leta 2004 sklenil bogato kariero, v kateri je celo osemkrat oblekel majico z državnim grbom in dosegel zadetek na prijateljski tekmi proti Estoniji. Nekdanji član Olimpije, Rijeke in Korotana je kasneje kot trener deloval v Interblocku ter v številnih mlajših selekcijah državne reprezentance. Omeniti velja še vlogo začasnega selektorja A-reprezentance, ko je bil na dveh tekmah vmesni člen med Tomažem Kavčičem in zdajšnjim selektorjem Matjažem Kekom, ki mu je pozneje kot pomočnik tudi pomagal.
###GALLERY###
V Kopru je blestel tudi Matej Palčič, ki je v dveh obdobjih v prvi ligi zbral kar 201 nastop, na katerih je dosegel 12 golov in se veselil dveh pokalnih naslovov. Nekdanji kapetan kanarčkov je lovorike osvajal tudi v Mariboru ter moldavskem Šerifu, igral pa je še za poljsko Wislo iz Krakowa. Junija 2017 je vknjižil tudi edini nastop za Slovenijo, v Ljubljani v kvalikacijah za evropsko prvenstvo proti Malti. Matej je po končani karieri uresničil dolgoletno željo in postal fizioterapevt, v čem neizmerno uživa, saj je tesno povezan z gibanjem in človeškim telesom. Kljub temu, da mu je nogometna kariera dala ogromno, sam pravi, da je zaključil ob pravem času, šport pa mu je dal disciplino, znanje in bogate izkušnje, ki mu zdaj pomagajo pri delu. Tudi sam je zelo vesel geste s poslikavami, saj se še zelo živo spominja otroštva,ki je bilo povezano prav s tem igriščem pred blokom. “To so najlepši spomini iz otroštva, ko smo se brezskrbno igrali na igrišču “pred policijo” oziroma kasneje “pred blokom”. Vsak dan smo komaj čakali na to, saj je šport Škofjote vedno združeval. Vesel sem, da se s takimi projekti podpira lokalni šport,” je za konec še dodal Palčič, ki občasno še spremlja slovenski nogomet, v katerem si po klubih želi več domačih igralcev.
Edini še aktivni nogometaš, ki so se jim poklonili z grafitom, je občasni reprezentant Domen Črnigoj Za Slovenijo je na 26 tekmah dosegel 3 gole. V Kopru pa je med leti 2012 in 2015 zbral 89 nastopov. Pred odhodom v tujino pa je skupaj s Palčičem osvojil pokalni naslov. Odlično je igral v švicarskem Luganu, kasneje pa je v Italiji, nekaj časa tudi v Serie A, branil barve Venezie, Salernitane in Reggiane. Letos se je po desetletju vrnil “domov”, saj je okrepil bližnjo Triestino. Tu si želi ostati zdrav in se čim prej vrniti v formo ter na nivo, na katerem je v preteklosti že bil. Kot sam pravi je pomembno, da pridobi na samozavesti ter ritem igranja. V prostem času lahko Domna velikokrat vidimo tudi na Bonifiki, kjer si z veseljem ogleda koprske tekme. Sam ima močno čustveno vez tudi na Škofije, zato je poslikave pospremil z lepimi besedami: “To mi je v čast in ponos, saj pomeni, da smo z dobrimi igrami in odnosom pustili pečat pri ljudeh, ki so to znali prepoznati. Take poslikave doživi malokdo, zato je lepo videti, da te ljudje v klubu ne pozabijo, kar je cilj vsakega nogometaša. Dodal bi, da nas ni veliko, ki bi iz tako majhnega kraja uspeli narediti korak naprej, tukaj mislim tudi na igranje v tujini. Vse to je rezultat trdega dela, odrekanja in podpore domačih, brez katerih mi ne bi uspelo. Upam, da sem tudi mladim Škofjotom pokazal, da je možno uspeti, če verjameš vase in vztrajaš,” je svoje mišljenje in povezanost z domačim krajem povzel Črni, ki verjame, da je nogomet v Sloveniji na zelo dobrem nivoju. Sami se njegovim besedam pridružujemo, hkrati pa si želimo, da bi se tudi drugod po državi s takimi potezami, kot so poslikave na Škofijah, zahvalili in spomnili na svoje junake.
