Gospod Zeljković, dobrodošli spet doma. V svoji prvi tekmi ste konec prejšnjega tedna premagali Maribor. Kako ste doživljali ta novi začetek v Kopru?
Ni dvoma, vedno je lepo, ko zmagaš. Sploh v domačem okolju. Povsod je lepo, doma pa najlepše.
Ob reprezentančnih aktivnostih ste imeli nekaj več časa za spoznavanje z moštvom. Ste lahko zaznali, kaj je bilo v zadnjem času v Kopru narobe?
Glede na to, da živim v Kopru, sem moštvo spremljal že dlje časa. Tako da fantje dokaj dobro poznam. Prvoligaški odmor v času reprezentančnih tekem mi je prišel seveda prav, je pa res, da za uresničitev vseh mojih idej časa ni bilo dovolj. Poskusili smo spremeniti nekatere stvari, na srečanju z Olimpijo nam je marsikaj tudi že dobro uspevalo, a smo še precej daleč od tistega, kar si sam želim.
Kaj je bil najbolj pereč problem v igri? S čim ste se najprej začeli ukvarjati?
Z obrambo. Tam, kjer je največ nevarnosti, nas je pogosto bilo najmanj. Proti Olimpiji smo to že do neke mere izboljšali. Tudi energija moštva in odgovornost igralcev je bila drugačna, boljša. Na tem moramo vztrajati.
Kakšna je vaša tekmovalna ambicija v tej sezoni? Kaj ste si zastavili za cilj?
Ne bom skrival, naš cilj je evropski pokal. Mislim, da je ta cilj res realen, povsem dosegljiv. Ker pričakujem, da se bomo pozimi še okrepili, verjamem, da se bomo z malce sreče borili za najvišja mesta v ligi.
Je bila odločitev, da se vrnete v Koper, lahka?
Iskreno, želel sem ostati v tujini. A nobena od ponudb, ki sem jih prejel, me ni zadovoljila. Vedno sem v svoji karieri na prvo mesto postavljal športne izzive. Vse ponudbe so bile finančno boljše od koprske, a z nobeno od tistih ekip se ne bi mogel boriti za vrh lestvice. Koper pa mi to omogoča. Pa še doma sem, kar je dodatna dobra stvar.
Kakšna je bila vaša ruska izkušnja? Pol leta ste bili trener moskovske Rodine.
Moskva je prekrasna. Marsikje po svetu sem že bil, a veliko takšnih mest nisem videl. Ne zgolj tako lepih, tudi tako dobro organiziranih. Tam sem dobil tudi veliko novih prijateljev. Skratka, moja izkušnja je bila lepa, tako življenjska kot nogometna.
Tudi nogometna? Čeprav ste odšli prej od načrtovanega?
Da. Niso me odpustili, sam sem odšel. Ker z nekaterimi v klubu nisem delil enakih vrednot. Imeli smo občutno več zmag kot porazov. Vseeno sem prepričan, da mi je tudi ta izkušnja veliko dala.
