Desetletja gredo kar hitro mimo. Dve bosta, kar si je Stuttgart zapomnil Domžale. In prva dekada, ko je Olimpija splezala nazaj na vrh po 21. letih čakanja in ko je padel rekordni prestop iz 1. SNL. Ezekiela Hentyja je šele letos vsaj ujel, če ne potolkel Raul Florucz. Leta gredo hitro mimo, ampak slavja ostajajo.
Pred tridesetimi leti prvič – tri točke za zmago
Olimpija je bila prvak kar štiri uvodne sezone v 1. SNL po osamosvojitvi. Bera? 66 točk, 52 točk, 51 točk, 44 točk. Kako? Tako malo? Ja, ker je šele pred 30. leti tudi v 1. SNL zmaga prinesla po novem tri točke (in ker se je nižalo število ekip in tekem v dvokrožnem sistemu). Prej dve, potlej tri. Večja sprememba je bila skrčena liga: po 21, 18 in dvakrat 16 moštvih se je v 1995/96 začelo le z deseterico in štirikrožnim sistemom. In prišla je še največja sprememba. Prav Gorica, ki prej višje od tretjega mesta ni zmogla, je prekinila štiriletno dominacijo Olimpije.
30 let: HIT Gorica prekine dominacijo Olimpije!
Lilo in lilo je z neba, toda rekordnih 4.500 gledalcev (uradno sicer 4.000) je v Športnem parku v Novi Gorici tistega prazničnega 1. maja 1995 navijalo, kakor najbrž nikoli prej in vprašanje, če so še kdaj kasneje. Olimpija je prišla v Novo Gorico s točkovnim zaostankom, domov pa šli s točko (2:2). Štirikratni zaporedni prvak. Še so upali zmaji, ki jih je pred začetkom prevzel Miloš Šoškić, ko je prišel prav iz Gorice. In vzel s seboj še Novico Nikčevića in Branislava Kojičića. Gorica je imela zelo dober jesenski del, spomladi sicer ni bila več tako suverena, toda zabeležila je niz kar 23 tekem brez poraza (od 11. do 33. kroga). Doma ni klonila niti enkrat samkrat, moštvo Milana Miklaviča pa je bila dobra zmes. V golu Borut Mavrič, pri čemer je Gorica prejela le 22 golov, v obrambi že dovolj zreli Miran Srebrnič, borbeni vezist Enes Demirović, pa izkušeni Nenad Protega, Zoran Ubavić, Miloš Breznikar… Najboljši strelec ekipe je bil Sandi Valentinčič s 16 goli.
Gorica, ki je poleti nato takoj izpadla v boju za pokal Uefa proti Vardarju, je postala prvak dva kroga pred koncem, na koncu je imela tri točke pred Olimpijo, devet pred Muro in štirinajst pred Mariborom. Navijači Olimpije so na naslednji naslov čakali kar 21 let. Olimpija je tolažilno vzela pokalni naslov, ko je bila v dveh tekmah boljša od Primorja, Gorica pa za uvod v naslednjo sezono doma še drugič odigrani superpokal proti Olimpiji (3:1). S sezono 1994/95 se je od 1. SNL poslovila Izola, Korotan se je proti Nafti za las obdržal v dodatnih kvalifikacijah. V sezoni 1995/96 je Ermin Šiljak zabil 28 golov, kar je še vedno največ za prvenstvo, ki se je igralo na 36 krogov.
30 let: evropska divjina, ampak v Velenju je gostoval Tottenham
Tudi 1995/96 ni bila uspešna za nastope v Evropi. Še drugič zapored 1. SNL ni imela v kvalifikacijah predstavnika za ligo prvakov, tako da je Olimpija začela v boju za pokal Uefa. Tako kot tudi Maribor, ki je sezono prej končal na drugem mestu. Evropska pot obeh je bila kratka: Olimpija in Maribor sta se borila za pokal Uefa, oba preskočila prvega tekmeca (Olimpija čez grški Apollon, Maribor čez Skonto), nato pa sta bila nizozemska Roda in grški Olympiakos previsoki oviri.
Mura, ki je za dolgo časa osvojila svojo edino lovoriko, ko je v finalu pokala ugnala Celje, je izpadla že takoj v boju za pokal pokalnih zmagovalcev, ko je klonila proti litovskemu Žalgirisu. Kar pa je izstopalo, je bilo premierno evropsko udejstvovanje Rudar Velenja v pokalu Intertoto. Čeprav so končali na sedmem mestu, so se po odpovedih klubov višje iz lestvice prijavili in dobili v skupinskem delu – Tottenham. 2.000 gledalcev je 1. julija 1995 poletelo, ko je Ismet Ekmečić zabil v 4. minuti, toda Ian Sampson je izenačil v 15. minuti, gol Johna Hendryja pa je vse tri točke odnesel iz Velenja (1:2). Rudar je nato izgubil pri švedskem Österju (3:1), nato dobil še eno zvenečo ime v goste, ko je 16. julija gostoval Köln, gol pa je za zmago Nemcev zabil sloviti avstrijski napadalec Toni Polster (0:1). Ampak Intertoto ni bil le niz porazov, saj je Rudar 22. julija nato le osvojil točko, ko je Milan Cvikl na gostovanju v Luzernu izenačil v 56. minuti in prinesel točko (1:1)
20 let: Gorica tretjič zapored, Domžale že pritiskale
Skoraj simbolično je bilo. Z leti je simbolike vedno več. Okrogla obletnica: 10 let po prvem naslovu Gorice je prišel še četrti. Nihče sicer ni mogel vedeti, da bo (zaenkrat) zadnji. Še tretji zapored v nizu, ko je Pavel Pinni sestavil nezaustavljivo moštvo, res pa je, da so Domžale s Slavišo Stojanovićem vse bolj pritiskale in zaostale le za dve točki, odločalo se je v zadnjem krogu. Gorica ni doma izgubila spet niti ene same tekme. Prvi strelec lige je bil Miran Burgič (24 golov), sledil mu je Valter Birsa (19), na boku se je dokazoval mladi Bojan Jokić, v obrambi je bil Marko Šuler, zraven je bil jasno Miran Srebrnič, kalil se je Goran Cvijanović … vrnil se je po skoraj desetih letih tudi Demirović. V Evropi je sicer poleti Gorica nemudoma izpadla v boju za ligo prvakov, ko je bila boljša Tirana z obratom po 2:0 v Gorici z domačo zmago 3:0.
20 let: Giovanni Trapattoni spozna Domžale
Veliki trenutek so dočakale Domžale: po izločitvi sanmarinskega Domagnana so se krepko udarili z izraelskim Ashdodom z golom Nikole Nikezića v 93. minuti in skupnih 3:3 ter napredovanju z golom v gosteh. Sledile so nepozabne luže, naliv in zmaga nad Stuttgartom doma (1:0) ter zelo častni izpad na povratni tekmi proti Stuttgartu, ki ga je vodil Giovanni Trapattoni in zmagal z 2:0. Celje se je opeklo z Levskim iz Sofije, edinkrat pa je Evropi v pokojnem pokalu igrala ptujska Drava, domačo tekmo s Slaven Belupom igrala v ljudskem vrtu in izgubila obe tekmi. Pred dvajsetimi leti je v zimskem prestopnem roku Dalibor Stevanović prestopil za milijon evrov prav iz Domžal v Real Sociedad, kar je bil tedaj med najvišjimi prestopi iz 1. SNL.
10 let: Olimpija je nazaj na vrhu!
Sezona 2015/16 se zdi hkrati tako daleč in obenem blizu. Deset let bo minilo, kar je Olimpija Ljubljana s spremembami v vodstvu in na klopi, ko je prišel predsednik Milan Mandarić in za njim trener Marijan Pušnik. Naslov jesenskega prvaka sicer ni bil dovolj, da bi Pušnik ostal, ker da ni bila igra dovolj atraktivna. Čeprav se Marko Nikolić zaradi incidenta ob igrišču ni obdržal, je nato Rodolfo Vanoli v napetem prvenstvu dokončno zlomil in prekinil dominacijo Maribora. Po šestih naslovih vijoličastih v sedmih letih je Olimpija na svoj dinamičen način prišla do tako težko pričakovanega naslova. Še pred zadnjim krogom. Stožice so zabeležile tudi izenačitev najvišjega obiska v zgodovini 1. SNL, ko je bilo na derbiju 14.000 gledalcev. Strelski naslov so si delili kar trije: Andraž Šporar, ki je vseh sedemnajst golov zabil v jesenskem delu pred odhodom v Basel, soigralec Rok Kronaveter in vijoličasti Jean-Philippe Mendy. Izpadla sta Zavrč, ki se je sicer obdržal na igrišču v dodatnih kvalifikacijah z Aluminijem, ne pa v licenčnem postopku, ter Krka. Kluba se več nista vrnila.
10 let: Astana, Hajduk, Slask, Čukarički
Če bo kdo obujal spomine, jih je že Koper. Ko je premagal Željezničar in ga nedavno izločil v boju za konferenčno ligo, se je omenjalo večkrat Hajduk. Pred desetletjem so kot pokalni zmagovalci najprej izločili islandski Vikingur po zmagi v gosteh in remiju doma (0:1, 2:2), zatem pa naleteli na splitski Hajduk. Polne tribune, dobro vzdušje in odmevna zmaga na Bonifiki (3:2). Na Poljudu je sicer Matej Palčič še znižal na 2:1 in poravnal izid, toda Hajduk je do konca obrnil. Maribor se je po drugi ligi prvakov grdo opekel s kazahstansko Astano, tretje Domžale niso zmogle čez srbski Čukarički, drugo Celje pa je ero Simona Rožmana podpisalo z izpadom proti poljskemu Slasku.
10 let: kje je danes Ezekiel Henty?
Sezona 2015/16 je bila nasploh zelo prebojna sezona. Televizijske pravice je imel po novem Kanal A, gledanost tv prenosov se je dvignila, Stožice so izenačile najvišji obisk na tekmi v zgodovini lige (14.000), liga je zabeležila daleč največji povprečni obisk po skoraj dveh desetletjih in tretjega najboljšega doslej.
In bili so tudi zelo visoki prestopi: rekordni je bil tisti, ko je Ezekiel Henty iz Olimpije prestopil v Lokomotivo Moskvo za neuradno 5 milijonov evrov. Šele Raul Florucz je to poletje podrl (ali pa izenačil) ta rekord, ko je iz Olimpije prestopil k belgijskemu prvaku Union Saint-Gilloise. Sicer pa je poleti 2015 Benjamin Verbič iz Celja prestopil v København (1.2 milijona), Petar Stojanović je odšel iz Maribora k zagrebškemu Dinamu (2 milijona evrov), Andraž Šporar pa kot vodilni strelec po jesenskem delu v Basel (2.8 milijona).
In kje je danes Henty? V Olimpijo je kot 22-letnik bil najprej januarja 2015 posojen iz AC Milana, potem pa ostal, prestopil v celoti in že kmalu odšel za rekordni znesek, čeprav si je želel ostati. Sledila je res nomadska in pisana kariera žilavega Nigerijca. V Lokomotivi ni prav dolgo zdržal, bil vmes posojen v Baniyas, zatem pa le dve leti po rekordnem prestopu iz Slovenije odšel v Videoton – za “le” milijon evrov. Pa so ga tudi od tam posojali, med drugim v Osijek, podobno je bilo, ko je postal član Slovan Bratislave. Nato ga je pot vodila še na Ciper k AEL Limassolu, zdaj pa je v Izraelu: najprej je igral za Ashdod, trenutno pa je član Maccabi Bnei Renieha.
