Kako ste sprejel dejstvo, da boste igrali v Sloveniji?
Povsem normalno. Naj povem, da je bila to povsem moja odločitev. Nisem bil prisiljen priti sem, ampak sem se tako sam odločil. Ne dvomim, da je bila moja poteza prava.
Vendarle ste iz velikega Dinama prišli v ne tako velik Bravo…
Morda je pomembno tudi to, da sem lani kot posojeni igralec Dinama igral pri Šibeniku, ki je manjši klub na Hrvaškem. Kar se pa Dinama tiče, z njim sem opravil dobre priprave, a konkurenca v napadu je tam res izjemna, prevelika zame. Ni mi tega težko priznati. Zavedal sem se, da nima smisla čakati na tistih nekaj minut pri modrih in da je mlademu igralcu bolje oditi na posojo v drug klub. Vem, da se moram razvijati in napredovati. Slišal sem, da je Bravo za to kot ustvarjen.
Od koga ste to slišali?
V Šibeniku je bil moj soigralec Ivan Delić, ki je bil to pomlad prav v Bravu. Povedal mi je, da je klub zelo dobro urejen in liga dobra. Na splošno sem spremljal slovensko prvenstvo, tako da mi je odločitev o selitvi v Ljubljano bilo še lažje sprejeti.
Poznamo dalmatinski značaj. Je bilo težko zapustiti morje in priti v Ljubljano?
Uh, to je pa druga zgodba. Morje nam pomeni… Pomeni nam vse. Ampak, kaj naj. Zagreb ali Ljubljana, ni razlike. Povsod se je treba prilagoditi življenju brez morja. Se mi pa je Ljubljana hitro prikupila: je precej čista, urejena in prijetna za življenje.
S kom ste se, odkar ste v Bravu, najbolj zbližal?
Seveda najbolj z Buljanom. Ne le, da je rojak, še iz Dalmacije je. Sicer pa me je ekipa dobro sprejela, vsi so precej mladi, to mi je všeč.
Vas je že kateri od soigralcev navdušil? Je kdo na igrišču napravil vtis na vas?
Seveda, izpostavil bi Martina Pečarja. Z igro me je takoj prepričal. Pa še mlad je, kar mi daje dodaten zagon. Mislim, da se bom marsikaj lahko od njega naučil.
Ste seznanjeni, da vas vodi najboljši trener lanskega leta?
Da, sem prebral to. Vsak dan se pri njem da naučiti kaj novega. Zahteva, da Bravo igra z veliko teka, kar mi je všeč.
Ste vedno igrali na položaju napadalca?
Da, tudi v mlajših kategorijah.
Ste pa s 193 centimetri letos v naši ligi gotovo med najvišjimi napadalci…
A da sem? Tudi prav. Seveda izkoriščam svojo višino za igro z glavo, kar je za napadalca pomembno. In ta element igre je gotovo moja prednost v primerjavi z mnogimi drugimi.
V zadnjih tednih se vam je tudi odprlo pred tekmečevimi vrati: gol v prvenstvu, 3 v pokalnem tekmovanju.
Proti Radomljam smo igrali zelo dobro. Pritisnili smo jih visoko, praktično jim nismo dovolili, da pridejo iz svojih 20 metrov. In ves ta trud se nam je obrestoval. Vsem nam, ne zgolj meni z zadetkom, enem od kar 6 našega moštva. Vesel pa sem tudi 3 golov v pokalnem tekmovanju proti Ljubljani. Zdaj moram le tako nadaljevati z delom.
Se pa v pokalnem tekmovanju golov sploh niste pretirano veselili. Ob vsakem ste najprej stekli k podajalcu. Precej nenavadno. Kako to?
Rad se zahvalim soigralcem, ker ni vse odvisno od mene. Za uspeh je vedno potrebna dobra ekipa. In ta na koncu tudi izpostavi posameznika. V nogometu sam nikdar ne prideš do izraza. In mimogrede, podaja za moj prvi gol je res bila fantastična.
Ste seznanjeni, da novinar iz Šibenika po vsaki tekmi pokliče v Bravo in prosi za vašo svežo fotografijo?
Mar res? Tega pa nisem vedel.
Da. Očitno vas doma v Šibeniku še kako podrobno spremljajo.
Kot kaže, res. To je moj rojstni kraj in klub, ki me je ustvaril. Prebil sem se skozi celotno akademijo v Šibeniku in na koncu prišel do prve ekipe, tako da brez Šibenika ne bi bilo mene.
Kaj je vaš cilj: postati dober igralec v Bravu in nato narediti kariero v Dinamu ali iz Slovenije oditi v tujino?
Z Dinamom sem podpisal petletno pogodbo in moj cilj je seveda povezan z igranjem v Maksimiru. A ne prehitevajmo. Najprej je tu prve pol sezone v Bravu, zgolj nanjo sem osredotočen. Rad bi tukaj delo opravil kar se da dobro.
Imate v mislih tudi približno število zadetkov v dresu Brava, ki bi vas zadovoljilo?
Bil bi zadovoljen z dobrimi rezultatu kluba. Seveda je pomembna tudi individualna statistika, za napadalca še posebej, a nimam določenega cilja v številu danih golov. Rad bi le igral dobro.
