Nova sezona prve lige je že v polnem teku. Po uvodni zmagi nad Domžalami ste zdaj nanizali štiri zaporedne poraze. Kako vi vidite prvih pet tekem, tako rezultatsko kot samo igro?
Padli smo v določeno krizo, iz katere se bo treba izvleči. Mislim, da se bomo iz nje izvlekli s treningi in stoodstotnim delom. Lani je praktično enaka ekipa že dokazala, da je lahko konkurenčna vsem v prvi ligi. Ko nam bo uspelo zmagati eno tekmo, se nam bo odprlo in bo steklo.
Kateri so tisti glavni razlogi za nekaj slabših rezultatov? Kaj manjka, da boste začeli osvajati točke? V pripravljalnem obdobju ste kar dobro delovali.
Nogomet je čudna igra, zato pravega razloga ne poznam. Mogoče potrebujemo večjo samozavest in mirnost v igri. Pred tekmami smo brez potrebe živčni, to pa se dogaja zaradi določene neizkušenosti. Ko bomo to izboljšali in nas bo nagradila tudi sreča, bo veliko bolje.
V lanski sezoni se je Primorje uvrstilo na visoko šesto mesto. Bi bili letos zadovoljni že z obstankom v ligi, ali bo sezona neuspešna, če bi bili nižje od šestega mesta?
Cilj je vsekakor obstanek v ligi. Vse kar bo višje, bo plus. Seveda pa ciljamo vedno na čim višje mesto.
Vi ste se vrnili na Primorsko, vrnili ste se v Ajdovščino, kjer ste že nastopali v sezoni 21/22. Kakšne spomine imate na tisto sezono v drugi ligi? S kakšnimi občutki ste se vrnili v Vipavsko dolino?
S pozitivnimi občutki. Zelo sem vesel, da sem prišel nazaj v Primorje, saj imam tisto sezono v drugi ligi v zelo dobrem spominu. Mesto živi za nogomet, saj ima klub bogato zgodovino. Res je lepo igrati tukaj, vzdušje je odlično in komaj sem čakal povratek. Vse je pozitivno.
Kako se je klub spremenil v teh treh letih? Zdaj se vendarle igra prva liga.
Klub se je v vseh pogledih zelo dvignil v primerjavi z drugo ligo. Takrat nismo imeli veliko stvari, tudi organizacija je zdaj neprimerno boljša. Je pa to normalno, saj je prva liga poglavje zase. Sam se odlično počutim, saj nam ničesar ne manjka.
Kako so vas sprejeli soigralci? Z nekaterimi ste v preteklosti že igrali.
Ko sem prvi dan prišel na trening, ni nihče sploh vedel, da pridem. Bili so pozitivno presenečeni. Veliko igralcev poznam od prej. Z Maticem Zavnikom sem treniral že od sedmega leta dalje, ko sva bila v osnovni šoli. Prišel je tudi Elian Demirovič, ki je moj najboljši prijatelji. Tudi z Mirkom Mutavčićem se družimo že od prej in smo zelo dobri prijatelji. Zelo smo veseli, da je star klapa spet skupaj, kar je odlično.
Koliko sta na tvoj prihod vplivala Milan Anđelković, ki dela v Ajdovščini zares dobro delo, ter Janez Strajnar, trener vratarjev, ki ima v prvi ligi celo največ nastopov od vseh vratarjev?
Sam sem imel zares veliko željo, da se vrnem. Nekako več kot pol leta se je čutilo, da bi se to lahko zgodilo. Seveda sta imela vpliv tudi trenerja, s katerima se dobro razumemo. Janez Strajnar je legenda primorja, saj je zbral toliko nastopov v prvi ligi. Ima veliko neprecenljivih izkušenj in mi veliko pomaga. Vsi skupaj smo zadovoljni.
Posojeni ste s strani Olimpije, ki ima v letošnji sezoni kar nekaj težav, tudi na položaju vratarja. Veliko ljudi meni, da bi prav vi morali ob odsotnosti Matevža Vidovška ostati v Ljubljani in braniti. Kako vi gledate na to? Kako to, da niso v Ljubljani vedeli, da je njegova poškodba tako resna?
To je nogomet. Preko noči se lahko marsikaj zgodi. Sam sem si želel minutaže, zato nisem videl druge možnosti kot da zamenjam sredino. Poškodba Matevža Vidovška je presenetila vse. Sam sicer dobro vem, kako je braniti v Olimpiji. Pritisk je velik. Olimpija je še vedno zelo dobra in kakovostna ekipa in mislim, da se bodo kmalu vrnili iz te mini krize.
Ste sicer v kontaktu z nekdanjimi soigralci?
Ja, ja, seveda. Imamo skupne pogovore, tako da sem vsak dan v kontaktu z njimi. Veliko se pogovarjamo, zlasti o nogometu.
Kakšen je vaš osebni cilj v letošnji sezoni in pa v prihodnje? Reprezentanca/tujina?
Prejeti čim manj golov. Na začetku prvenstva smo malo popustili v obrambi, ampak upam, da se to spremeni. Moj cilj je čim bolje braniti, predvsem pa čim več braniti. Videli bomo, kaj se bo zgodilo, saj v nogometu pogosto ne veš niti kaj se bo zgodilo jutri. Ne razmišljam toliko o prihodnosti. Grem postopoma. Seveda, bi si želel tujine, reprezentance...
Dvakrat ste že osvojili naslov državnega prvaka, enkrat tudi pokalnega z Olimpijo. Kakšni so bili takrat občutki? Spomini?
Osvojitev lovorike je najlepši občutek. Še posebej si bom zapomnil dvojne krone v moji prvi sezoni v Ljubljani. To je bila najlepša sezona, z zelo lepimi spomini, saj je to največ kar lahko dosežeš v Sloveniji. Če se to zgodi z Olimpijo je občutek še posebej dober, saj je to klub s številnimi navijači. Po zmagi vidiš, koliko jim to pomeni.
Za konec mi še povejte, kako to, da ste se odločili za nogomet? Kakšni so vaši prvi spomini, kdaj je to bilo?
Moj oče je bil vratar. Kot otrok sem ga gledal in občudoval, saj je bil moj vzornik. Čeprav mi je večkrat odsvetoval vratarsko pozicijo, sem se potem odločil zanjo. To so moji prvi spomini na nogomet in še vedno imam zelo rad ta šport.
Ste sicer imeli oziroma imate kakšnega vratarskega vzornika?
Od vedno sem občudoval Samirja Handanovića. Dandanes je toliko dobrih vratarjev, da je stvar okusa. Spremljam Gianluigija Donnarrumo, Jana Oblaka, ampak kot sem rekel, meni je bil vedno najljubši Handanović.
V naslednjem krogu bo Primorje na svojem stadionu pričakalo prav Olimpijo. Videli bomo, ali lahko Pintol zagreni življenje svojim nekdanjim soigralcem. Spomnimo, Primorje je lani izgubilo vsa štiri srečanja proti zmajem.
