Še Albert Riera nima pravzaprav odgovora
Celje je oba naslova prvaka slavilo, ko je ugnalo prav Olimpijo. Obakrat doma. Lani so grofje v polfinalu pokala Pivovarna Union v živčni tekmi izločili prav Olimpijo, v finalu pa po razmontiranju Kopra pokal dvignili v – Stožicah. Ampak v ligi lani Celjani slasti zmage niso okusili. Olimpija je bila pač premočna na poti do naslova. Bili so zapravljeni penali, bili so preobrati, bili so odmevi.
In zdaj? Ko smo lani v avgustu videli dvoboj klubov, ki sta se zelo uspešno borila za evropsko jesen, se je v Stožicah klub utrujenim nogam in večjim vložkom med tednom kot za vikend končalo z dinamičnih 2:2. Mimogrede, še ta podatek: Albert Riera je v tem dvoboju dobil le dve tekmi v ligi. Eno na klopi Olimpije, eno pri Celju. Še on nima torej rešitev. Dvoboji so postali tako privlačni, da niti ena od štirih tekem lani ni imela nižjega obiska od 3.000 gledalcev. To je dvakratnik povprečja lige. Pred Fiorentino je največji obisk v Celju pritegnila – Olimpija.
Drama in tista enajstmetrovka
Že samo iz lanskih obračunov, štirih v ligi, enem v pokalu, bi se lahko posnel film. V 5. krogu je Olimpija v Stožicah dvakrat vodila, pa se je Celje dvakrat vrnilo (2:2). Živčno in odmevno je bilo po 14. krogu, ko je novembra Olimpija odnesla vse tri točke iz Celja (0:1), pri čemer je Aljoša Matko v dodatku v zadnjih sekundah enajstmetrovko poslal grdo mimo gola.
V 23. krogu je bila Olimpija precej suverena in je zmagala z 2:0 v Stožicah. le tri dni po polfinalnem napetem obračunu pa je Olimpija v 32. krogu na koncu spravila na 3:3 z golom Raula Florucza v 95. minuti, čeprav je Celje pred tem obrnilo na 3:2. Zgodovinsko ima Celje kar hude težave z Olimpijo doma, po 2009 ima le pet (!) zmag na 32. tekmah. Še v Stožicah ima kar 10 zmag, Olimpija pa 13.
Statistika: Celjani vzeli premalo
Če pogledamo okrog, mimo pregovornega bikinija, potem so rezultati jasni. Celje je lani vzelo proti Olimpiji mnogo manj, kot bi glede na metrike lahko. O, ja. Le dve točki? Že res, da so slavili v živčnem polfinalu pokala, toda na obeh domačih tekmah (0:1, 3:3) se je zdelo, da je tekma njihova. Ne le zdelo. Še podatki to potrjujejo. Celje je nasploh na lanskih štirih tekmah imelo izdatno večjo posest (64:36), več strelov (56:42), več enajstmetrovk (2:1), večji faktor pričakovanih zadetkov (2.1 – 1.65)več kotov (29:24), manj prekrškov (52:68), manj rumenih kartonov (9:12).
Kaj izstopa: sreča pri Olimpiji, drama pri Celju
Sreča je bila na strani Olimpije. Prosto po statistični analizi so iz pričakovanih 5.2 točki proti Celju vzeli kar 8 točk, povsem nasprotno kot Celjani, ki so zmogli le dve.
Razliko je naredila realizacija. Olimpija je zabeležila 1.21 gola na xg, Celjani pa le 0.59. Statistiki pravijo, da so “na mizi pustili” debele 3.4 gole.
Šok proti toku tekme. Nepozabno je, da je Aljoša Matko zastreljal tisto enajstmetrovko 3. novembra 2024 v dodatku. Pred tekmo je bilo Celje 91,6% na poti do zmage, imelo xG kar 2.78, Olimpija golih 0.40 pa je zmagala.
Najbolj “pošten rezultat”. Karkoli že to pomeni, statistika izračuna je bila zmaga Olimpije v 23. krogu z 2:0 najbolj v skladu z metrikami. Najmanj pričakovan rezultat pa je bil seveda remi 3:3 v 32. krogu.
Kaj (še/ne) drži od lani?
Olimpija se redko znajde v zaostanku. Lani se je Olimpija na poti do naslova le sedemkrat znašla v zaostanku. Ko se je, je enkrat zmagala, dvakrat remizirala in kar štirikrat izgubila. Olimpija je letos obe tekmi (Mura 1:0, Aluminij 0:3) dobila, ne da bi sploh bila v zaostanku.
Celje je pogosto (in rado) v zaostanku. Celje se je lani znašlo kar 24-krat v zaostanku. In vzelo 8 zmag, 7 remijev ter 9-krat izgubilo. Letos Celjani proti Mariboru (1:2 zmaga) in Radomljam (2:0) še niso zaostajali, prav tako niso dosegali poznih zadetkov. Oba kluba sta lani zabila veliko golov v zadnjih petnajstih minutah (Celje 21%, Olimpija 18%), nihče pa v ligi ni lani več golov zabil po 90. minuti kot Celje (8 golov oziroma 11%).
Forma. Olimpija in Celje sta dobila obe dosedanji tekmi. Olimpija je doma potrpežljivo premagala Muro (1:0) ter že v prvem polčasu odpravila Aluminij v gosteh (0:3). Celje je v glasnem štajerskem derbiju z obratom zmagalo v Ljudskem vrtu (1:2) in doma izkoristilo, kar so ponudile Radomlje (2:0). Ampak oba kluba sta seveda obremenjena tudi z Evropo: Olimpija je v boju za ligo prvakov izpadla proti kazahstanskemu Kairatyju, a izločila Inter iz Andore. Celje je dramatično po podaljških izločilo azerbajdžanski Sabah, v četrtek pa še igrala na Cipru z AEK Larnaco.
###GALLERY###
Najboljši strelci: Šporar, Cimerotić, Šiljak …
Če seštejemo “obe” Olimpiji (NK Olimpija in NK Olimpija Ljubljana) v dvobojih s Celjem, ki je ob Mariboru edino ves čas prvoligaš, potem po 104. tekmah dobimo razmerje, ki je sicer izdatno na strani Olimpije. Je pa res, da je Celje imelo doma, najprej na Skalni kleti in kratek čas na novi Areni Petrol, do 2005 boljši izplen doma, ki se je kasneje precej sfižil.
Med najboljšimi strelci, če seštejemo vse tekme vseh (treh) klubov, je na vrhu kakopak Andraž Šporar s kar 11 goli, pri čemer je kar štiri zabil, ko je v 16. krogu sezone 2015/16 mučil zlasti Jureta Travnerja na Areni Petrol ob zmagi z 0:4. Drugi na večni lestvici, če bi sešteli oba kluba, pa bi že bil Sebastjan Cimerotić, ki je zabil na tekmah kar osem golov, pri čemer bi kdo že pozabil, da je dva gola zabil tudi v dresu Celja v gol Olimpije (2004/05), zadnjega pa nasploh v 1. SNL, ko je za Olimpijo v svežih Stožicah zabil gol 6.951 dni po prvem v 1. SNL. Pri 36.letih je zabil obrnjeno 63. gol.. Sledi mu z golom manj neustavljivi Ermin Šiljak, potem pa je tukaj najboljši strelec Celja v 1. SNL Andrej Goršek, prav tako šest golov pa je zabil Roman Bezjak, vse za grofe, čeprav je seveda nosil tudi majico Olimpije.
