Strast. Čast. Ambicije.
Emilio, če bi vas navijač Domžal vprašal, da se predstavite v tridesetih sekundah, kaj bi rekli, kako bi se predstavili?
“Sem strasten trener z več kot desetletnimi izkušnjami. Vodenje članske ekipe v prvi ligi bo zame res velika čast. V svoji karieri sem se zelo razvijal v različnih klubih, na različnih nivojih in sem nekdo, ki je vedno pripravljen na nivo višje.”
Pa je res bilo skoraj natanko 30 sekund. Kakšen vtis ste dobili v Domžalah v manj kot tednu dni?
“Res mi je všeč, tako ljudje v klubu kot vse okrog njega. Vsi so zelo prijazni, sprejemljivi, odprti in tudi sam upam, da sem pustil dober vtis. Prišel sem iz Kanade, kjer je bilo okolje precej drugačno, večje, veliko smo potovali. Zdaj je drugače, ampak sem v klubu, ki gleda zelo naprej.”
Riera in Sanchez v drugačni situaciji
Prišli ste res tik pred začetkom nove sezone, teden dni pred prvo tekmo. V Domžalah se je zamenjalo precej: od športnega direktorja, vodje ekipe, trenerja, bilo je tudi že kar nekaj odhodov. Ste v karieri že dali skozi kaj podobnega?
“Ko delaš v nogometu, vedno pričakuješ, sčasoma pa spoznaš, da se bo zgodilo nekaj nepredvidljivega. Ko daš skozi več držav, spoznaš različne prakse. Izkušnje mi pravijo, da predvsem potrebuješ nekaj časa, še zlasti, kadar gre za ponovno gradnjo ekipe, t.i. rebuilding. Zagotavljam pa, da bo klubu šlo dobro.”
Niste prvi španski trener v 1. SNL, ste pa seveda prvi v Domžalah. Zagotovo ste slišali kaj o Albertu Rieri in Victorju Sanchezu, oba sta osvojila naslov, oba z Olimpijo. Kaj ste vedeli in kaj zdaj veste več o slovenskem nogometu?
“Seveda sem se poglobil in spoznal sem, kaj sta omenjena trenerja dosegla. Je pa res, da sem v drugačni situaciji v primerjavi z Riero in Sanchezom. Mi smo res sredi ponovne gradnje moštva, ki se je borilo za obstanek, kar je zelo pomembna razlika. Seveda pa vem, da sta bila tukaj zelo uspešna. Sicer pa sta mi Domžale in slovenski nogomet pisana na kožo: prav to je projekt, ki sem si ga želel. Smo namreč precej mlada ekipa, tudi v strokovnem štabu smo ljudje iz različnih okolij. In če nastaviš dober sistem, lahko vplivaš tudi na samo ligo, ki ti povrhu omogoča razvoj.”
Želim videti protagonsite
Kakšen nogomet bodo igrale Domžale, kakšen stil gojite, kakšno taktiko, filozofijo?
“Sam sistem niti ni tako pomemben. Najbolj pomembno je, da se prilagodimo naših igralcem, bomo pa gojili stil, v katerem želimo videti protagoniste. Igralce, ki sprejmejo naše odločitve in jih udejanjijo na igrišču.”
In kaj ste spoznali o igralcih? Kdo bo ta nosilec, kdo protagonist?
“Najprej, vsi igralci res dobro delajo, pa sem prišel pet, šest dni nazaj in to vam res lahko zagotovim. Vidiš, prepoznaš igralce, ki hočejo napredovati, ampak najbolj pomemben je kolektiv. Ne bi sicer posebej izpostavljal igralcev, saj veste, da je nogomet ekipni šport, ampak zelo pomaga, ko imaš v kadru igralca, kot je Haris (Vučkić). Vidi se, da je že v neke vrste ‘trenerski’ vlogi, zelo pomaga mlajšim fantom, kar je razumljivo, glede na njegove izkušnje. Hkrati pa pomembno in dobrodošlo tudi za nas v štabu, saj prihajamo iz različnih nogometnih kultur.”
Domžale so se v minuli sezoni za las ognile izpada. Najprej v zadnjem krogu, nato z obratom v dodatnih kvalifikacijah. Kje vidite, da bo ekipa pristala letos?
“Zdaj je res težko napovedovati, ampak najprej moramo biti realisti. Sprva bo težko tekmovati, ampak sčasoma bo bolje. Zavedam se, da je bila minula sezona zelo težka.”
Kdaj bo “kliknilo”? Približno dva meseca
Pravite, da bo potreben čas, kar je razumljivo. Bi znali oceniti, koliko časa bo potrebnega, da bo moštvo “kliknilo”?
“Ne moreš vedeti zagotovo, kajti formule ni, nogomet ima toliko različnih faktorjev. Ampak z našim način dela verjamem, da bomo čez dva meseca že v drugi situaciji. Lahko bo celo že kaj prej, možno, da kasneje, ampak verjamem, da boste v dveh mesecih že videli sledove našega dela.”
Kaj pa novinci, prihodi, prestopi? Resda ste šele dobili novega športnega direktorja, prestopni rok je še dolg, pa vendar.
“Edino, kar lahko rečem, je to, da skavting služba res zelo, zelo dela. Več ne smem razkriti, ampak res se gara na prihodih. Nekaj novih obrazov boste kmalu videli.”
Letnik 1994
Mimogrede, obrnil sem pol interneta, pa ne najdem: koliko ste stari?
“Haha, star sem 31 let, rojen sem leta 1994.”
Uh, to pa je mlado, tako mlada sta bila le še Simon Rožman in Luka Elsner, slednji je bil najmlajši v zgodovini 1. SNL, ko je prevzel prav Domžale. Zanima me bolj zato, da mi poveste, kakšna je bila vaša pot? Ste tudi sami igrali nogomet?
“Sem. Do 20. leta sem v igral na levi bočni poziciji, ampak sem kmalu spoznal, da bo kar zapleteno držati konsistenco. Zato sem se preusmeril v treniranje, takoj z vsakodnevnim ritmom v akademiji domačega UD Tomares. Treniral sem različne starostne kategorije ter se nato podal v Anglijo, kjer sem bil del mladinskega ustroja FC Stevenage in njihovega Talent ID programa, hkrati pa sem vodil še amaterski klub Biggleswade United. Zatem sem se vrnil v domovino, spet treniral v UD Tomares, kjer smo z U-19 selekcijo igrali v prvi ligi, zatem sem se podal v UD Villaverde v šesti rang španskega nogometa ter spet nabral nekaj izkušenj. In spoznal, da če hočem napredovati, moram pridobiti še več izkušenj in spoznati čim več različnih okolij. Zato sem šel v Kanado, najprej v OSU v Ottawo, ki je podružnica Atletico Madrida, kjer sem bil vodja selekcij U-15 in U-17 ter del štaba članske ekipe. Kar mi je zelo pomagalo, da sem nato odšel v Toronto, ki je seveda del MLS lige, kjer sem bil del mladinskega pogona. In nato je prišel klic, če bi prišel v Domžale.”
