Za devetimi gorami
Razdalja ne čudi, če vemo, da je Kazahstan največja celinska država (brez izhoda na morje) na svetu in deveta po površini med vsemi. Ljubljano in Almati (naša slovnica dopušča tudi zapis Almaty) loči nekaj več kot orjaških 4800 kilometrov zračne linije. A to je teorija, praksa pridela še vsaj 400 kilometrov več. Zaradi vojne v Ukrajini namreč civilna letala do največjega kazahstanskega mesta ne letijo po najkrajši poti (čez Ukrajino in Rusijo), temveč morajo zaradi varnosti narediti obvoz.
Pisec teh besed se je že soočil s takšno dolgo potjo v Kazahstan. Pred dvema letoma je tam kvalifikacije za EP začela slovenska izbrana vrsta. V našem taboru so se zavedali pasti neudobnega in vse prej kot kratkega potovanja, zato ničesar niso prepustili naključju. Zveza je najela posebno letalo.
Ugodje za uspeh
Ta poteza se je na prvi pogled zdela zelo luksuzna, saj je bilo letalo Boeing 757 opremljeno z edinstveno kabino z 88 sedeži poslovnega razreda. To je zagotovilo popolno udobje vsem potnikom, za nameček je bilo dovolj zmogljivo, da je lahko opravilo do 9 ur dolg let brez postanka.
A že po nekaj urah smo ugotovili, da gre vse prej kot za razkošje. Šlo je zgolj za – ustrezno udobje. Lahko smo zaspali vsaj približno spokojno kot doma; bolečin v vratu je bilo občutno manj kot na ostalih letalih; vsem nam v zrelih letih je bila hrbtenica zelo hvaležna; mravljinci, ki se pogosto selijo iz ene roke na drugo, skoraj vedno s postankom na eni od čudno pokrčenih nog, so tokrat ostali na Brniku. Daleč od tega, da bi se v Astani sredi noči prebudili sveži kot v lastni spalnici, a bilo je vseeno lažje kot na podobno dolgih običajnih komercialnih letih. In če je blagodejno vplivalo na nas, kaj šele reči za igralce, pri katerih lahko vsaka najmanjša malenkost vpliva na vrhunskost njihove predstave.
Ni bila nogometna zveza prva s takšno izvirno rešitvijo. S tem istim letalom je v preteklosti že potoval tudi kapetan slovenske reprezentance Jan Oblak, kot član madridskega Atletica. Poleg Atletica so to letalo redno uporabljali tudi njegov še slavnejši mestni tekmec Real Madrid, velika španska tekmeca Sevilla in Betis ter še nekateri drugi ugledni španski klubi. To torej ni zgolj izražanje razkošja, temveč tudi preizkušena izbira, ki jo uporabljajo vrhunske nogometne ekipe za dolga in zahtevna potovanja.
Ugodje, ki stane
Seveda je najem takšnega letala vse prej kot poceni. Pri Olimpiji so seštevali, obračali bankovce ter kovance in naposled ugotovili, da je takšna pot zanje predraga. Zato se bodo v največje kazahstansko mesto, odpeljali s komercialno letalsko linijo. Iz Ljubljane najprej v Carigrad, od tam pa naprej na prizorišče tekme. Z nočnim letom, ki traja približno 5 ur in pol.
Nedvomno bo potovanje trajalo praktično ves dan, za nameček se bodo naši igralci in strokovno vodstvo morali vsaj do neke mere tudi privaditi na 3 urno časovno razliko. Ki pa, roko na srce ni tako velika, da bi lahko povsem načela ustaljeni ritem življenja zelenih.
Mnogi so se opekli
Je lahko igrati pri Kairatu? Kot kaže hiter pregled njihovih tekem v evropskih tekmovanjih, je odgovor – ne. Na gostovanju v Almatiju so padli Crvena zvezda, Aberdeen, Bordeaux, Maccabi Tel Aviv, AZ Alkmaar… Torej tudi klubi, ki so večji od Olimpije. A saj veste, kako je s statistiko: je kot bikini. Pokaže marsikaj, ne pokaže pa najpomembnejšega: na zadnjih 4 tekmah doma v evropskem pokalu je Kairat trikrat izgubil in enkrat remiziral.
Tudi v letošnjem domačem prvenstvu (za njimi že 16 kol) doma igrajo dobro. Imajo 5 zmag in 1 poraz. A ne prehitevajmo, najprej je tu prva tekma v Stožicah. Naj bo po njej potovanje lažje. Četudi bo dolgo.
