Pri 33-tih je pravzaprav moral nehati. Težave s kolkom so postale nepremostljive. »Bomo videli, kako bo v vsakdanjem življenju. Zdravniki pravijo, da bo mogoče še huje, saj bo zaradi pomanjkanja treningov upadel mišični tonus. Trudil se bom ostati v formi, da bom lahko funkcioniral normalno, čeprav ne vem, koliko mi je še ostalo do menjave,« dobre volje pove Vrle, kot ga kličejo v Ljudskem vrtu.
Prilagajanje je lažje, če mislijo le na nogomet
Ob igrišču se je smukal med prvim treningom ekipe na pripravah, prav tako v Martjancih na eni izmed aktivnosti vijoličastih med bivanjem v Prekmurju. Nove vloge se je lotil zagnano, s podobno vnemo, kot jo je kazal v vijoličastem dresu. »Ne bo mehkega prehoda, ker ni veliko časa. Začetek opravljanja nove funkcije sovpada z obdobjem, ko je dela morda največ. Veliko je kadrovskih sprememb, stvari se menjujejo in je treba za vse to poskrbeti. Bo pa verjetno potem lažje.« Vrhovec še razloži, kaj si obeta od nove vloge: »Zamišljam si, da bom most med pisarnami in ekipo. Upam, da mi bo šlo dobro od rok. Vem, kako se novinec počuti ob prihodu. Zelo pomaga, če takrat ni treba misliti na stvari, ki niso povezane z nogometom. Pri tem bom poskusil vsakemu pomagati do te mere, da bo imel glavo le na igrišču. Te funkcije doslej nismo imeli in lahko pri posamezniku naredi veliko razliko.«
Sam je iz Interblocka odšel v Celje pri dvajsetih, še mnogo večji preskok je bil prestop v Maribor štiri leta kasneje, čeprav se je preselil le petdeset kilometrov daleč. A v klub, v katerem se ne znajdejo vsi. »Če nekdo drug uredi nekatere stvari, se lahko adaptacijski čas zelo zmanjša. Lažje bo predvsem tujcem.« Ki jim je treba takoj predstaviti, kam so prišli, je prepričan Vrhovec. »Ko oblečejo ta dres, se morajo zavedati odgovornosti. Mora jim biti jasno, da boljšega kluba v Sloveniji ni. Je največji in najtrofejnejši. Trudimo se, da jim vcepimo ta občutek. To je zelo pomembno. Morda se je to premalo poudarjalo v prejšnji sezoni, ko je prišlo kar nekaj tujih nogometašev.«
Trener ne bo
Ponuja vtis, da je zagrabil za delo, ki mu je pisano na kožo. »Odlična funkcija po koncu igralske kariere. V tej vlogi se vidim dolgoročno, čeprav imam seveda tudi višje cilje. Trenerskih ambicij za zdaj gotovo nimam, čeprav nikoli ne reci nikoli. Trenutno me ta služba ne zanima, bolj me pisarniške aktivnosti.« Krmaril bo med novimi zadolžitvami in študijem menedžmenta. V slačilnico ne bo več zahajal. »Ta je od igralcev. Kot nogometaš nisem imel rad, če je kdorkoli prišel v garderobo. Tudi v prihodnje bom poskušal to karseda omejiti. Seveda mi pri delu pomaga, da vse fante poznam. Še pred nekaj tedni sem z njimi igral.« Ter bil vodja v slačilnici in na terenu, čeprav je v prejšnji sezoni odigral le enajst prvenstvenih tekem. Ne le on, od starejših sta igralsko obdobje v Mariboru končala tudi Martin Milec in Josip Iličić. »Vsaj še za nekaj časa bom nekatere naloge prevzel nase. Sploh mlajši se morajo v slačilnici počutiti udobno. Še zmeraj imamo kar nekaj fantov, ki čutijo pomen kluba in so z njim doživeli ogromno. Jan Repas, Jug, Krajnc, Soudani, tudi Žiga Repas je zdaj že nekaj časa tukaj. Imamo ustrezno bazo domačih igralcev, ki se zavedajo, kakšna so pričakovanja v Mariboru.«
Ima ekipa trenutno dovolj zmagovalne miselnosti? »Mora je biti! Če je še ni, pa še bo. Tudi to je proces, ki traja. Resda zdaj nimamo veliko fantov, ki so kaj osvojili, ampak nekje je treba začeti,« je odločen Vrhovec, že dolgo domačin v Mariboru. »To je zdaj moj dom. Otroka sta prava Štajerca. Jaz še imam ljubljanski naglas, onadva pa udarjata povsem po štajersko. »Tak« in »kak« … Saj mene tudi hitro opomnijo v Ljubljani, ko me slišijo. Na »zokne« se obregnejo. Žena je itak Štajerka, sicer iz Celja, otroka pa totalna Mariborčana po duši.«
