Za začetek morava omeniti pravkar končano sezono. 6.mesto je za Primorje ob povratku v prvo ligo fantastičen dosežek. Kako ste videli pravkar končano sezono? Ste presenečni nad rezultatom?
Glede na to, kam so nas uvrščali pred sezono, bi rekel, da smo presenečeni in zadovoljni. Če pa pogledamo potek sezone, pa mislim, da smo zasluženo šesti in niti malo presenečeni. Pred sezono smo dejali, da bo osmo mesto uspeh, zato smo zelo zelo zadovoljni, saj smo prvenstvo zaključili nad pričakovanji.
Pomembno je bilo, da ste pozimi zadržali Milana Anđelkovića, ki je imel nekaj ponudb. Nogometaši velikokrat poudarjajo v intervjujih, da gre za odličnega človeka na in izven terena ter da ima veliko nogometnega znanja. Kako pomembno je bilo, da je ostal v Ajdovščini?
Izjemno pomembno. Tudi sam sem tega mnenja, da je bila to ključna poteza, saj vrhunsko dela. Imel je ponudbi latvijske Aude ter Kopra, a smo zahtevali visoko odškodnino, kljub temu, da mu pogodba poteče poleti 2026. Omenjeni ekipi sta namreč ponujali zelo nizki odškodnini, a smo ju zavrnili že zaradi spoštovanja do njega, kluba ter nogometašev. Še enkrat poudarjam, zame je njegovo delo v Primorju čista desetka. Moramo se zavedati, da smo kadrovsko precej podhranjeni. Šele letos smo zagotovili kondicijskega trenerja (Miloš Djurić) ter trenerja vratarjev (Janez Trdina). Ogromno breme sta doslej nosila trener in njegov pomočnik, zato smo jima zelo hvaležni. Drugje trener zagotovo sam ne pripravlja igrišča in poligonov. 13 let nas ni bilo med elito, nismo imeli profesionalne administracije in organizacije, zato se trudimo iz dneva v dan, napredek pa se vidi na vseh področjih.
Ena izmed velikih prednosti vaše ekipe je tudi odlična atmosfera v garderobi. Imate kakšne posebne kriterije pri izbiri igralcev, da se ti lažje vklopijo v sistem? Med sezono je Primorje zapustilo kar nekaj ključnih igralcev, a so se novinci hitro in kvalitetno vklopili.
Mi iščemo igralce lačne nogometa. Take, ki imajo, ali pa so nekoč že imeli talent. Sam vedno pravim, da se s tem rodiš, ali ga imaš ali ne. Trdo delo vrne izgubljeni talent, ga razvije ali pa še nadgradi. Poleg tega je potrebna tudi dobra mentalna priprava in na vsem tem gradimo v klubu. Veliko pogovorov in motivacije je prisotne. Včasih moraš potrpeti slabe, neredne plače in se osredotočiti samo na nogomet. Potrebno je čakati priložnost in potem se ti bo odprlo, kot se je to Tratniku in Smajlagiću. Slovenija je idealno okolje, saj je tu veliko skavtov iz sosednjih držav. Dobrega nogometaša hitro prepoznajo in ga potem poskušajo prodati v boljše lige, z višjimi finančnimi prihodki. Če verjameš vase in je okolje zdravo, boš tudi uspel. S trdim delom si prislužiš vsako minuto na igrišču.
Primorju je najbrž zelo težko zadržati najboljše igralce. Kaj pa je tisti jeziček na tehtnici potem, ko se zgodi prestop? Želja nogometaša, visoka finančna ponudba?
Definitivno je to želja. Če nekdo prejme ponudbo kot jo je Tratnik, ki zagotavlja šestkrat, sedemkrat, desetkrat višjo plačo, in je klub stabilen, ga seveda razumljivo spustimo. Sam bi rad videl, da dobimo take ponudbe, ki jih ne moremo zavrniti, a je situacija pri nas taka, da moramo nogometaše prodati tudi ob podcenjevalnih odškodninah, saj denarja nimamo veliko. Še naprej nimamo generalnega sponzorja in osnovno je to, da vsem nogometašem zagotovimo to kar jim priprada, zato moramo z upravo sprejeti tudi nizke ponudbe. Vsak vir prihodka je dober. Tratnik je bil na žalost najmanj štirikrat toliko vreden, za kolikor smo ga prodali.
Kako kaže s kadrovanjem za naslednjo sezono? Veliko pogodb ste podaljšali. Je bil to osnovni cilj? Vemo, da je bila prav ta uigranost glavna moč Primorja. Poglejva samo primer Nafte, ki je potrošila ogromno, zamenjala ogromno in izpadla takoj.
Naš cilj je bil, da ogrodje ekipe ostane enako, saj so si vsi ti nogometaši s tem lepim dosežkom to zaslužili. Nekateri so že dosegli svoj maksimalni domet za igranje na tem nivoju, nekateri imajo še veliko prostora. Dve okrepitvi smo že pripeljali, Luis Felipe se je izkazal za odlično osvežitev in računamo, da bo delal razliko na položaju zadnjega zveznega igralca. Urejamo tudi posojo vratarja Denisa Pintola, prihaja pa tudi Nik Marinšek na položaj napadalnega vezista. Z vsemi novinci bomo zagotovo konkurenčni za cilj, ki smo si ga zadali in to je vsaj ponovitev šestega mesta. Letvico smo postavili visoko, s trenutnimi finančnimi težavami, pa si kaj več še ne upamo napovedovati.
Ali bo dobil kdo iz mladinske selekcije več priložnosti? Kako je s pogodbo Matica Zavnika?
Zaenkrat se prvi ekipi pridružujeta mlada talentirana Tilen Colja in Filip Kodelja. Kar se Matica Zavnika tiče je situacija zapletena, čeprav še vedno trenira z nami. Njegova usoda je na žalost v rokah agenta. Mi ga še vedno čakamo, a ga ne bomo več dolgo. Če si bo želel ostati in biti še naprej naš nosilec, se bo moral postaviti zase.
Kdaj je najboljši čas za sestavo ekipe v Sloveniji? Je to pozimi kot je to počel Maribor takrat pod Zahovičem? Pri vas, ki ne igrate Evrope je malce drugače pa vendarle je pozimi več prostih dni.
Tudi moje mnenje je, da je v Sloveniji najboljši čas za sestavo ekipe pozimi, saj je takrat dovolj časa, da vidite ali ste zadeli z okrepitvami ali niste, ter da lahko stvari spremenite. Četudi ne zadaneš s prestopom, lahko ponudiš priložnost nekomu iz mladinske šole, ali pa nekomu, ki je manj igral.
Kako pa gledate na to, da se prestopni rok v Sloveniji konča sredi septembra, ko je četrtina prvenstva že končana? Bi to morali spremeniti, prilagoditi?
To nikakor ni dobro, saj škoduje nogometu. Veliko igralcev z glavo ni pri stvari, ne na treningih in ne na tekmah, ker jim stalno zvoni telefon. Ne morejo se osredotočiti na zelenico, ker je prestopni rok še odprt. V Sloveniji marsikaj ni logično. Niti te omejitve s številom tujcev in obveznim igranjem mlajših Slovencev. Tukaj je majhen bazen igralcev in vsaka omejitev nas še oddaljuje od kakovostnih projektov in držanju koraka s klubi iz močnejši lig.
