In, ja, seveda je lastnik sezonske vstopnice Aluminija.
Sezonska = podpora
Zanj ni dileme, kaj mu pomeni sezonska vstopnica v Kidričevem. “V tem času je še toliko bolj pomembno, da imajo igralci podporo, sploh ob porazih. Naj nas bo čim več. Ko imaš svojo kartico, si ti tisti rdeče-beli šumar od glave do peta. Vabljeni, pridite!”
S prijatelji, tudi “muzičarji”, je vedno na “centralnem” delu nove, pokrite in osediščene tribune, odprte aprila 2017, čemur so sledili nato septembra istega leta še reflektorji. “Ambient je nekaj posebnega v naši oazi, tem gozdu, utrip ljudi. Pristnost, razlika med urbanim in nami je v tem, da izžarevamo posebno energijo!”
Jaz sem rdeče-beli šumar!
Pogovarjati se z nekom, kot je Jančec, je pogovarjati se z več kot le navijačem. Ni kliše, res ni. Pozna se, ko nekdo nosi dres, ponotranji svoj klub in je zanj pripravljen narediti vse. “Ko imaš svojo sezono karto in rečeš jaz sem rdeče-beli, jaz sem šumar…” je kar vrelo iz njega ob kampanji ob promociji nove sezone Prve lige Telemach. To so navijači, ki jim ni treba nič reči, nobena akcija, nobene spodbude. Sami navalijo in zakričijo: “Šumari!” Kako ne bi, če pa ve, še v živo se spomni, kako je teči po igrišču v Kidričevem. In se spomni, zelo doživeto, kako so lokalna rivalstva z Dravo, obujena v minuli sezoni v 2. SNL, prerasla v izjemne tekme z Mariborom in Olimpijo. Sploh Ljubljančani so v šumi trpeli muke: resda so dobili 7 ligaških tekem, ampak kar 8 jih je dobil Aluminij ob zgolj enem remiju.
Aluminij je klub, ki je dal skozi ne le marsikaj, ampak veliko. V 1. SNL so zbrali osem sezon, prihaja deveta, najvišje so končali na petem mestu (2019/20), prezimili celo na tretjem (2018/19) in se enkrat povzpeli vmes celo na vrh (2019/20). Povrhu so bili prvi drugoligaš v finalu pokala, kjer so izgubili z Gorico (2001/02), v finalu pokala pa nato zaigrali še enkrat (2017/18, poraz v Stožicah z Olimpijo).
Nepozabna prva uvrstitev v 1. SNL: bar, bakle, slavje
Zgodovinsko pa so osvojili kakopak slovensko republiško ligo (1965-66) in slovenski republiški pokal (1966), ko so šokirali Olimpijo. Aluminij je tudi med redkimi, tedaj prestižnimi slovenskimi klubi, ki je igral v drugi zvezni jugoslovanski ligi. In to kar tri sezone. Zdaj lahko rečejo, da so tam igrali reprezentanti Dejan Petrovič, Blaž Kramer, Jure Matjašič, Sandro Jovanović, se kalili Martin Milec, Timi Max Elšnik in številni drugi.
Vse to Jančec seveda pozna. Ko zdaj nadene dres Aluminija, se res zdi, kakor da ga nikdar ni slekel. Pa čeprav zdaj, kot nam pove, dela kot vzgojitelj v vrtcu. Prekleto dobro ve, kaj vse je dal skozi Aluminij. Najlepši trenutek? Prvič prva liga, osvojitev 2. SNL 2011/13. Tega ne pozabiš, pravi. Sprejem pred barom, bakle, rajanje … Ko ti uspe tako, na svoj, domač način in z domačimi pubeci? Se slika sama spet nariše skozi Janijevo pripoved. Resda je sledil takojšen izpad, toda nato je po vrnitvi v 2016/17 sledilo izjemnih šest sezon. Presežki so se nizali eden za drugim, Aluminij je prezimil na tretjem mestu, vmes celo skočil na vrh same lige, dokler ni prišel izpad, povratek, izpad in zdaj spet povratek. Nikdar odpisani, vedno tukaj, če ne noter, pa vsekakor blizu.
Vrnitev dokaz, da smo klub s tradicijo
Nekaj pa ostaja: ponos. “Že od nekdaj smo imeli dober kompleks in super pogoje, v prvi eri Matjaža Keka je tukaj trenirala tudi članska reprezentanca. Ampak reflektorji in tribuna so bili res dober dokaz, da gre v pravo smer.” Jančec spremlja tudi tekme nižjih selekcij, spremlja otroke prijateljev in vidi, kaj klub vse v tem času dosega. “Vrnitev v prvo ligo je namreč dokaz, da smo klub s tradicijo, povrhu nas drugo leto čaka še 80-letnica kluba.”
In kje bo Aluminij končal v 2025/26? Niti malo ni skromen ali previden, hkrati pa ne deluje kot zahteva. “Mislim, da lahko presenetimo, je pa res, da je odvisno od kadrovskih premikov. Pričakujem pa zlato sredino, smo pa znali parirati tudi najboljšim. Imamo posebno energijo in zagnanost.”
Če boste šli v Kidričevo na tekmo, ga boste skoraj zagotovo slej ko prej opazili. In če ga boste še ogovorili, boste iz prve roke in noge izvedeli, kaj je Aluminij.
“Najboljši dan za tekmo? petek zvečer ali, še bolje, sobota popoldan”
Jani, kje imate sedež svoje sezonske vstopnice?
Na centralni poziciji na tribuni sem, tam je naša ekipa navijačev.
Kakšen tip navijača ste?
Že kot igralec sem bil … Plejmejker, bi rekli. Organizator, rad sem povezoval.
Najboljši dan za tekmo v Kidričevem?
Petek zvečer ali, še bolje, sobota popoldan
Najlepši trenutek v “šumi”?
Zame res tista prva uvrstitev v prvo ligo (2012), ko se je zgodila vsa nadgradnja domačega dela in lokalnega poguma. Nepozabno! Tisto slavje, bakle, vse v rdeči barvi, pričakali pred barom… Noro!
Najboljši ali najljubši igralec?
V moji generaciji so res še štele “stare prezence”, kot je bil Ivan Krnić, med mlajšimi, no, med bolj mojimi sopotniki pa priimki tipa Fridl, Gajser … Uh, kar veliko se je nabralo!
Za vse, ki živijo za nogomet. Za navijače.
