Sezonska vstopnica Domžal
Ja, ja, tudi zato, ker je Jure nekdaj kot mlad fant igral za Domžale, ampak šel v vojsko, tam pa potem na najvišjem nivoju v Beogradu videl, kaj so največje tekme. In ohranil ljubezen do nogometa. In ko je doma potem šel po dres, je tam spoznal Marjeto. Dobila sta dve hčeri in obe sta postali navdušeni nad nogometom. In tako so postali rumena družina rumene družine. Zdaj na tekme sicer hodita sama, ampak vedno v dresu. Pozimi pa še obvezno s šalom.
Dobiš dres, če ga boš nosil
Jure je bil član mlajših selekcij, igral je za kadete in mladince Domžal. Nogomet mu je bil v krvi, toda kot je šlo tedaj, je sledilo služenje vojaškega roka. Konec kakršnekoli kariere, toda nikakor pa ljubezni do nogometa. Ko si v vojski v Beogradu in doživiš tamkajšnji derbi? (P)ostanejo zgodbe. Kot je zgodba, da je Jure šel nato v domačem kraju po dres. In tam prosil Marjeto zanj.
“Pogoj za posojo dresa je bil, da ga bo nosil,” pravi Marjeta, kot bi bilo včeraj, Jure pa čustveno prikima. Kako zelo jima je bil nogomet pri srcu, pove dejstvo, da sta šla le dan po poroki na ogled nogometne tekmo Olimpije v jugoslovanski ligi. V soboto ohcet, v nedeljo fuzbal.
Prva dva naslova pač ne pozabiš
Nista bila pa ves čas nogometna zanesenjaka. Pride služba, pridejo obveznosti, pride družina. Ampak ravno to: družina! Sčasoma se je najprej porodila želja starejše hčere, da bi šla na tekmo. “Bila je namreč pripravljalna tekma med Domžalami in Crveno zvezdo, ko se je odpirala tudi nova tribuna, želela je videti, doživeti to, o čemer je prej le poslušala.” In ljubezen do navijanja se je spet vzbudila, zatem še z mlajšo hčerjo in naposled še z ženo. In rumeni družinski krog je bil sklenjen. Ne rečejo torej zaman rumena družina. Čeprav sta hčeri sčasoma nehali obiskovati tekme, sta Jure in Marjeta ostala na stadionu ob Kamniški Bistrici. In ker sta ostala, sta dala skozi marsikaj.
Kako ne, Domžale so seveda osvojile dva naslova državnega prvaka. Bila sta zraven pri obeh (2006/07, 2007/08) Mlada ekipa, mlad trener, mlad zagon. “Prvega smo proslavili v Domžalah, drugega pa na Ptuju z veliko navijači in zmago z 0:6 proti Dravi! Kar nekaj avtobusov nas je odpotovalo, veliko sovaščanov, veselje na avtobusu izjemno. Za rajanje je bil rezultat še dodatna spodbuda, fenomenalen pa je bil povratek domov. Sploh, ko smo se v Tepanjah spravljali nazaj na avtobus, nikakor nismo polovili vseh potnikov, haha.” V tistem hipu v roko dvigneta napis Skupaj do vrha, tam se je vse začelo s prvimi preboji. “Morda je majica malo zmatrana, toda najbolj šteje napis.”
Šal iz Zagreba še hranita
In to je bil šele začetek. Nadgradnja je bila, kot z iskro v očeh opišeta sama, kar nekaj evropskih tekem. Hranita šal iz gostovanja na tekmah Domžal pri zagrebškem Dinamu, ki je bil kakopak favorit in je veliko dela opravil že na prvi tekmi. Z Luko Modrićem v ekipi. “Nič zato, ostali smo brez glasu, utišali cel stadion, ker so nas poslušali, kaj neki vendar vpijemo.” Domžale so velike dosežke beležile tudi v Stožicah. Sploh ko je padel Freiburg. Sama poudarita, da je bilo prvič, ko si je slovenska ekipa pokorila nemškega bundesligaša. “Ne moreš pozabiti, kakšen je bil obisk v Stožicah proti Marseilleu, West Hamu,” ponosno poudari Marjeta.
Ampak niso le največje tekme, ki ostanejo. So tudi tiste, ki so blizu, ampak ponudijo pa še večjo izkušnjo. “Gostovanje v finalu pokala v Ljudskem vrtu je ena takšnih tekem Mlajša hči je imela takšne bolečine v križu, da nismo vedeli, ali vpije od veselja nad potezami našega kluba ali bolečinami. Dobili smo gospo, ki je dala protibolečinsko tableto, ki je hitro prijela, hči pa je imela občutek, kot da je v transu, navijala je do konca. Tega ne pozabiš. Ona vsekakor ni.”
Sezonska vstopnica = privilegij podpore
Biti lastnik sezonske vstopnice je celo neke vrste privilegij. Resda je lahko vsak lastnik vstopnice, ker nikjer pri nas niso razprodane. Ampak privilegij je, da ostaneš s klubom v dobrem ali slabem. “Če si navijač,” pravi Jure, “si navijač od prvega do zadnjega dneva. Ne zaradi rezultatov. Ko se odločiš, bodi to do konca.” In na koncu dvigneta vsak svojo kartico. Nasmejana. In zakličeta: “Domžale, šampion!" Jure in Marjeta. Vedno v dresu na tekmi, pozimi v šalu. In vedno z mislijo, kaj pomeni podpora. Največ.
