Ko je Ljudski vrt (začasno) zapustil Orphe Mbina, so iz Ljudskega vrta ob koncu zimskega prestopnega roka sporočili, da prihaja 22-letni finski napadalec, ki ima tudi japonsko državljanstvo. »Nikdar nisem živel na Japonskem. Večino življenja sem bil na Finskem, a japonske korenine so zame zelo pomembne. Z leti se trudim govoriti še bolje japonsko, prav tako me vse bolj zanima kultura naroda. Japonsko zelo rad obiščem. Oče je Finec, mama Japonka. Kolikor sem Finec, sem tudi Japonec,« razkriva Meriluoto, zdaj tudi dober poznavalec utripa v mestu ob Dravi. »Vse skupaj je morda celo preseglo moja pričakovanja. Mesto je krasno, a o tem sem nekaj že vedel, saj sem se pred prihodom pogovarjal s soigralci iz Helsinkov, ki so tukaj gostovali. Takrat so na hitro spoznali mesto in stadion, tako da so mi lahko povedali par podrobnosti. Mesto sem nato dobro raziskal in je res lepo. Zmeraj sem rad posedel na kavi. Tudi vzdušje na stadionu me je navdušilo. Rad imam strastne navijače.«
Najbolj mi je žal tekme v Lendavi
A takšni navijači so tudi kritični. In to znajo izraziti jasno in glasno, kot so to storili ob nekaterih slabših rezultatih Maribora, po katerih zaostanek za Olimpijo ni bil več ulovljiv.
»Najbolj mi je žal tekme v Lendavi, ko je Nafta tik pred koncem izenačila. Imel sem nekaj krasnih priložnosti. Na tisti tekmi bi morali zmagati, obenem svojega dela nisem opravil dobro. Dodal bi še poraz v Ajdovščini takoj po zmagi na derbiju z Olimpijo v Mariboru,« pravi Meriluoto, priljubljena menjava trenerja Boštjana Cesarja. Vpisal je trinajst prvenstvenih nastopov, le dvakrat je bil v začetni enajsterici. Učinkovit je postal šele v 31. kolu, z dvema goloma za preobrat v Murski Soboti, ki ju je nato nadgradil še z dvema, tudi odločilnim za zmago na derbiju z Olimpijo v Ljubljani. »Napadalec mora dajati zadetke. Če jih ne, se mora izboljšati. Vedel sem, da moram to storiti. Ves čas sem se zavedal svojih sposobnosti in da bom sčasoma postal učinkovit. Bil sem potrpežljiv. Po dveh golih proti Muri je bilo mnogo lažje, ampak pred tem sem res začel razmišljati o tem, da moram igrati bolje.«
S Tettehom je bilo lažje
Steklo mu je, ko se je v mariborsko postavo po poškodbi vrnil Benjamin Tetteh. »Z njim je lažje igrati, saj dobi večino dvobojev ob dolgih podajah. Zmeraj mi je govoril, naj bom nekje v njegovi bližini, ko se mu žoga približuje. Lep primer je prvi gol, ki sem ga dal v Murski Soboti. Prav tako razveljavljeni zadetek proti Radomljam. Kot pravim, igra z njim je enostavnejša, saj je res izvrsten,« hvali še enega nogometaša, ki je v prejšnjih mesecih v Mariboru nastopal kot posojeni igralec. O svojih nogometnih preferencah pa dodaja: »Ne kot klasični ali krilni, najraje igram kot drugi napadalec. Če ekipa igra z dvema napadalcema, sem rad v vlogi živahnejšega, ki več teče. Odlikujejo me vtekanja za branilce, ko slednji tega ne pričakujejo. Še najmanj mi ustreza vloga krilnega napadalca, saj ne maram, če sem preveč odmaknjen od gola.« Zaključil je kratko poglavje v Mariboru. Kje bo odprl novega? »Kjerkoli bom igral, se bom želel uveljaviti. O svoji prihodnosti še ne morem reči ničesar. Vse možnosti so odprte.«
