Bravo in Primorje. Kluba, ki sta se letos precej selila. In se v primeru Brava še vedno. Nista sicer edina, saj se tradicionalno selijo k občinskemu sosedu v Domžalah tudi Radomlje. Pa tudi sicer je bilo kar nekaj »selitev« v zgodovini 1. SNL: Med najbolj popularnimi je prav Športni park Šiška, kjer je domovala Ljubljana, kasneje Interblock, začasno Olimpija in zdaj Bravo. Do letošnje sezone, ko so se preselili v Stožice. V Novo Gorico pa so morali v prvem delu sezone iz Ajdovščine nogometaši Primorja. Nas pa je zanimalo, kakšen je učinek, vpliv, (ne)uspeh.
Na kratko: Bravo je približno tu-tu, ampak če smo bolj temeljiti, jim vseeno bolj godi igrišče v Stožicah. Primorje pa se mora odločiti. Če želi točke, bo bolje v Novi Gorici, če želi obisk, pa seveda domači Mestni stadion.
Točke in obisk: pri Bravu precej poravnano
Šiškarji – če jim tako še lahko rečemo – so na domačih tekmah kar »poravnani«. Z remijem proti Mariboru v Stožicah in ponedeljkovim z Muro je Bravo zdaj po 15. domačih tekmah in 1,75 točkah na tekmo nekje tu-tu. 1,63 točke na tekmo so osvojili na sedmih tekmah v Šiški in 1,88 točke na osmih tekmah v Stožicah. Torej, če že, jim bolj godi igranje v Stožicah, čeprav so tradicionalno zelo neugodni v Šiški. Bili.
In Primorje? Ajdovci so sicer z novim letom, ko so se selitve končale, igrali zdaj že precej več obračunov doma kot v Novi Gorici, kjer so igrali zgolj v 2024. Toda na šestih tekmah na domovanju večnih rivalov so zbrali sinovi burje kar 1,83 točke na tekmo, medtem ko na svojem domovanju beležijo 1,09 točke na tekmo. Ampak v zameno dobijo zato precej večjo podporo. Če so zbrali v povprečju v Novi Gorici po 300 gledalcev na tekmo, so doma zbrali 500 gledalcev na tekmo.
Bravo: v Stožicah popolni začetek!
Da bo Bravo šel v Stožice, je bilo (na)povedano ob začetku sezone. Tudi zato, ker je načrtovana prenova Športnega parka Šiška, ki naj bi postal res moderen, sodoben atletski ne le stadion, ampak središče. Toda gradnja se zaenkrat zamika, licenčni pogoji pa (pre)zahtevni. Stadion je bil sicer dolgo domovanje Ljubljane – tudi v 1. SNL -, v Šiški je domoval Interblock, tam je prvo ligo ob vrnitvi igrala tudi Olimpija. Ampak po 2010 v Šiški ni bilo več prve lige ... Vse do 2019, ko se je prebil do vrha nogometne piramide Bravo.
Šiškarji so že šli v Stožice, ko so denimo z Mariborom v 2020 igrali prav tam (in izgubili z 0:3), toda z letošnjo sezono pa je bila selitev stalna. No, skoraj. Bravo je igral prve tri tekme v Stožicah – in to čeprav je lahko igral kar dve domači tekmi v kvalifikacijah za konferenčno ligo lahko igral še v Šiški. Po treh zmagah v Stožicah, ko so padli Primorje (4:0), Koper (1:0) in Nafta (2:0), ko gostje niso zabili niti gola in kakopak niso vzeli točke, je bila potem prva povratna tekma v Šiški z Domžalami – brez golov. Vrnitev domov torej ni bila uspešna.
Nato se je sem-in-tja začelo: Bravo je šel nazaj v Stožice in ugnal Celje s 3:2, potem pa nazaj v Šiško, kjer je Maribor zmagal na debiju Boštjana Cesarja z 0:1. Šele Mura je nato na tretji tekmi v Šiški padla z 2:1, prestavljena tekma z Radomljami v že tako razritih Stožicah ni imela golov, je pa res, da Bravo na svojem domovanju ni več izgubil: s 3:1 in 2:1 sta padla Primorje in Koper, 1:1 in 3:3 je bilo z Nafto in Domžalami. V Stožicah je bilo dokaj stabilno ugodno: 1:1 z Olimpijo, 1:2 je revanš uspel Celju, nazadnje pa je Maribor komaj izvlekel točko z 1:1. In spet se je potem ob selitvi nazaj v Šiško v ponedeljek, 28. aprila, v 32. krogu pokazalo, da jim Šiška celo ne leži. Bravo se je proti Muri komaj rešil in vzel točko z golom Martina Pečarja v 96. minuti.
Primorje: Maribor skalpirali na obeh stadionih
Ajdovci so ime Primorje vrnili kot prvaki 2. SNL. Marsikaj jih je po trinajstih letih presenetilo. Med drugim tudi to, da so kmalu pred začetkom sezone izvedeli, da v Ajdovščini ne bodo mogli igrati. Glavni razlog so bili reflektorji, čeprav so potem ob selitvi v Novo Gorico igrali ob kar zgodnjih poletnih terminih po svetlem, ampak ne edini razlog.
Kakorkoli že, prva »domača« tekma je po dveh porazih v Ljubljani prišla s Koprom v primorskem dvoboju. Ni šlo, čeprav je Koper znamenito nekdaj iz Ajdovščine odnesel eno samo zmago. Kanarčki so zmagali z 0:2, toda Ajdovci so zatem ugnali Domžale z 2:1. Potem pa se načakali, saj so sledila kar tri gostovanja, konec septembra pa so ob težavah z zelenico v Novi Gorici naposled gostili Olimpijo pred kar 1.300 gledalci, a izgubili z 0:2. Ob prestavljeni tekmi, ko so morali iz zdelane zelenice v Novi Gorici v Ajdovščino, so nato oktobra remizirali še z Radomljami 0:0.
Ko so se začeli ob poznejših terminih jeseni vračati v Novo Gorico, so bile te vrnitve precej uspešne. Z Nafto so remizirali z 1:1, resda izgubili s Celjem z 1:3, ampak vzeli skalp Maribora z 2:0, potem pa ob koncu jesenskega dela ugnali še Muro 1:0 in celo prezimili na šestem mestu. Z vstopom v 2025 so vse tekme začeli igrati doma, kjer beležijo še naprej zelo dobre rezultate. Opekli so se le z Domžalami (0:1), sicer pa premagali še enkrat, zdaj »doma-doma« Maribor (2:1), kjer so zaradi zgodnjega termina med tednom manjkali le gledalci, zgolj 350. In mogočno in borbeno izvlekli točko proti Nafti (2:2), čeprav so v Ajdovščini zaostajali že z 0:2. Zato pa je bil najhujši poraz v 33. krogu, ko je Celje našlo maščevanje za poraz in remi doma ter sprožilo petardo v Ajdovščini (0:5).
