Dragan Brkić pove tako, kot je. In kaj naj reče, ko Nafta v tednu dni odnese trikrat po točko. Doma z Olimpijo (1:1) in Mariborom (1:1). Vodilnima ekipama. Ter še eno iz Ajdovščine, potem ko so vodili z 0:2, vse tri točke pa proti Primorju zapravili v zadnjih sekundah (2:2). Je bolje enkrat zmagati in dvakrat izgubiti ali trikrat vzeti točko? »Težko vprašanje, ampak če vzameš po točko z Olimpijo in Mariborom? Uh. Ampak tisto Primorje? Tisto pa je grizlo, bolelo. Na avtobusu je bilo, kot da smo izgubili.«
Sezona 2024/25 je že zdaj, malo pred koncem, ko se že bliža maj, ena tistih, kjer bo bitka za obstanek očitno zelo, zelo izenačena. Že zdaj je. Ampak bolj kot da bi se čakalo, kdo bo bolj »kiksnil«, bolj Nafta in Domžale zasledujeta drug drugega. »Mislim, da smo v prednosti, ker smo mirni,« je recept 23-letnega Brkića, v Nemčiji rojenega kreativca hrvaških korenin. Desetka, ki ni dočakal preboja v Šibeniku, kjer je že oče bil blizu, a je prišla vojna. Brkić je po epizodi v Bosni in Hercegovini prišel najprej v Brežice, nato prvič v Nafto, šel še v Rudar in Gorico ter se poleti v Lendavo vrnil. Po 58 tekmah in 10 golih v 2. SNL prvič v Prvi ligi Telemach.
Kaj sem zapravil proti Muri!
Greva k tisti tekmi s Primorjem v 31. krogu, zadnji v nizu treh remijev. Kako je bilo po tekmi na avtobusu?
»Boli te, grize, dolga pot je, čeprav smo tokrat na Primorske pred tekmo prespali. Čeprav ne moreš biti nezadovoljen s točko, je bilo res, kot da smo izgubili. Ampak zaveš se, da je liga pač takšna, pozicija ni (bila) slaba in gremo naprej.«
Nafta je imela po polovici sezone le 9 točk, resda le eno manj od Domžal. Toda le dve zmagi, trije remiji, 18 tekem. V 2025 pa ste imeli nato do 31. kroga samo tri poraze! Kaj se je spremenilo? Se res tako pozna, da sta prišla Aleks Pihler in Josip Špoljarić?
»Zagotovo, kako se ne bi, oba imata izkušnje, ki veliko dajo, sploh pa jih potrebuješ, ko se boriš za obstanek. Pozna se tudi, da se je celotna ekipa sprostila. Priznam, na začetku sem tudi sam igral v krču, nenazadnje je to moja prva sezona v prvi ligi.«
In kako se to pozna?
»Jaz, Dragan Brkić, lahko povem, kako in koliko sem se največ naučil iz lastnih napak in pomanjkljivosti. Spomnim se, kaj sem recimo zapravil proti Muri v prvem delu sezone. Zmanjka ti hladnokrvnost, nisi miren, ampak greš pa, če tako vzameš, vseeno iz tekme pametnejši. Mene je to motiviralo in mislim, da se pozna.«
Seveda se, dvakrat ste bili v idealni enajsterici kroga.
»Kar mi veliko pomeni, predvsem zato, ker sem po začetku nato tudi zaradi manjše poškodbe manj igral. Vidiš, kako se trdo dela izplača, pa še energijo ti da.«
Moram vprašati, zakaj imate na profilni sliki portret z Aleksom Pihlerjem?
»Haha, zato, ker je bil dober trenutek iz tekme z Mariborom, ko je Pihi zabil v zadnji minuti, vesel pa sem bil, kot da bi ga sam zabil. Pa dobro ujet trenutek na kameri je.«
Za očeta se je zanimal Hajduk
Rojeni ste v Nemčiji, ampak imate kakopak hrvaške korenine. Kdo vas je uvedel v nogomet?
»Moj oče. Kaj naj rečem, geni. Ata je bil, kot so mi rekli, v domačem Šibeniku zelo perspektiven nogometaš, vsi so ga hvalili, celo Hajduk se je zanimal zanj, toda vojna mu je prekrižala načrte. V Nemčiji ni mogel več igrati, ampak mislim, da se je potem njegova želja prenesla name. Na zdrav način, rad me spremlja, vesel je, bil je tudi na tekmah v Sloveniji, tudi na finalu lanskega pokala, ko smo z Gorico, žal, izgubili proti Rogaški.«
Oče je bil tudi kreativec, vezist?
»Ne, desni bek, hehe, ampak hiter. In desničar, jaz imam močnejšo levico.«
Ampak začeli ste z igranjem vendarle v državi rojstva, v nemškem kraju Karlsruhe. Kako ste potem prišli nazaj v Šibenik?
»Na Hrvaško smo šli večkrat vsako leto, vzgojen sem bil, da ne pozabiš svojih korenin. Šibenik sem vzljubil, povrhu pa sem med poletnimi počitnicami vedno treniral, tako da so me poznali. Ko sem pri 17. letih nato na preizkušnji na tekmi z Zadrom zabil gol ali dva, so me povabili, če bi se počasi pridružil prvi ekipi. Škoda, da potem ni šlo, kot sem upal, zakompliciralo se je ob koncu prestopnega roka, čeprav sem bil že s prvo ekipo. Ne gre vedno vse po planu, to me je nogomet naučil, ampak greš dalje. Šel sem v Bosno in Hercegovino, ampak čeprav je šlo za članski nogomet (Alfa Modriča) v drugem rangu, to še ni bil 'resen' nivo.«
Brežice, krasen kraj, krasni ljudje
So to potem že bile Brežice, kamor ste prišli poleti 2021 v 2. SNL?
»Zdaj, ko imam priložnost, bi se tako rad zahvalil vsem v Brežicah. Kako lep kraj, krasni ljudje, tega ne pozabiš. Moral sem pokazati, kaj znam, pa čeprav sem sprva igral na zadnjem veznem in šele nato na krilu. Ko sem zabil še par golov (24 tekem, 5 golov v 2021/22), sem zbudil zanimanje in prvič prišel v Nafto.«
Niste sicer edini v tej ekipi, ki je že drugič v Lendavi, vrnil se je tudi Zoran Lesjak. Primerjava prvič (2022) in drugič (2024)? No, razen da je poleti šla v 1. SNL.
»Že prvič sem videl, da gre za odlično urejen, vse je tako kot mora biti. In to se ni spremenilo, še več, zdaj je akademija končana, kar je povsem nek drug nivo. Še bolj pa čutiš prvoligaški 'vajb', vse je bolj resno. Prav vidi se, ko si v prvi ligi.«
Kar veste, saj ste igrali tudi za Rudar pol sezone in za Gorico v lanski. Kluba, ki imata oba lovorike, sploh Gorica.
»No, saj Nafta je zelo star klub, dolgo prisoten, je pa res, da sta Rudar in Gorica dala veliko 1. SNL, kar vidiš in veš. Čeprav si v 2. SNL, čutiš, da to ni majhen klub. Ampak nasploh lahko rečem, da imam v Sloveniji res same krasne izkušnje, ljudje pa tako prijazni.«
Manj »prijazno« je bilo v finalu pokala, ko ste lani izgubili z Rogaško po enajstmetrovkah. Vi ste bili menjani v 111. minuti.
»Kako je težko, ko izgubiš – še zlasti, če še nimaš lovorike v karieri. Potem pa en penal in ... Boli, ampak greš dalje.«
Ajde, desetka, pokaži zdaj, kaj znaš
Mimogrede, ste že imeli kakšne izkušnje v bitki za obstanek?
»Ja, z Brežicami v moji prvi sezoni v Sloveniji (2021/22, zmanjkalo je debelih 6 točk do Krškega, izpadli so z 20 točkami kot Drava). Na žalost, bili smo zelo mlada ekipa, ki pa je imela potencial. V 1. SNL so poleg mene igrali še Andraž Ruedl, Tibor Banić, Timotej Brkić... Ampak če nimaš izkušenj, je res težko.«
Kaj bo odločilno v bitki za obstanek letos?
»Enostavno odločata želja in mentaliteta. Ter vera, da verjameš v uspeh. Mi smo pokazali, da lahko nadigramo tudi močnejše. Ampak le, če smo mirni in zbrani.«
In Domžale? Medsebojno imate dve zmagi in poraz, boljšo gol razliko, pa vseeno – kaj bi rekli?
»Saj veste, gledamo nase, je pa res, da nam dihajo za vratom. Zato ne ostane drugega, kot da skušaš premagati vsakogar.«
Prvi gol ste dali v 30. krogu proti Olimpiji. Bi moral biti gol pisan kar Matevžu Vidovšku?
»Haha, ker mu je padla iz rok? Kot napadalni igralec bom rekel, da je vsekakor bolje, da je pisan meni, hehe. Je pa res, da sem v milisekundi videl, da mu je zdrsnila iz rok in enako hitro reagiral, da mi je ne bi 'izčupal'. Bal sem se, da jo bo ujel, ker vem, kako dober golman je.«
Nosite desetko. Ne prvič. Kako je nositi desetko?
»Ne želim zveneti arogantno, ampak verjamem vase in da si jo zaslužim. Vem pa, kaj pride s tem, seveda sem tudi slišal, češ, desetka, daj da te vidimo, ampak zato pa moraš imeti močno glavo.«
