Boljše pozno kot nikoli. Josip Špoljarić bi lahko v Nafto sicer prišel že poleti. Ni šlo, ne še. Čeprav bi ga, kot najbrž verjame vsaka gorgona, plavi zelo potrebovali. Bitka za obstanek je vedno težka, še toliko bolj, če goli pridejo tako poredko. Špoljarić je v Lendavo vseeno prišel konec januarja, tik pred nadaljevanjem sezone, v kateri se Nafta z Domžalami krčevito bori za obstanek. Zdaj so spredaj eni, zdaj drugi, točka razlike. Nekaj, kar 28-letnemu napadalcu iz okolice Osijeka, ki je predlansko poletje šele prvič »polnopravno« zapustil domači okoliš, vsekakor ni tuje. Po štirih posojah in odhodu na Madžarsko zdaj verjame, da je tu, kjer mora biti. In v glavi ima tudi številko golov, ki jih bo zabil. »Naj ostane le v moji glavi, da ne bodo potem naslovi, haha,« pove dobrovoljni Špoljarić.
foto: Andrej Petelinšek
90 minut – skupaj v celotni jeseni
Josip, prišli ste vsega par dni pred nadaljevanjem sezone, ampak zaigrali že takoj proti Muri, ko ste vstopili. Nogometa pač ne pozabiš?
»Niti slučajno, čeprav sem v zadnje pol sezone odigral le 90 minut – vse skupaj. Kar je malo, toda ne potrebuješ tako dolgo, da se vrneš nazaj v ritem.«
Ste pa najbrž zelo dobro vedeli, kam prihajate. Nafta je nujno potrebovala nekoga, ki bi pomagal zabijati gole.
»Seveda, obenem imam 28 let in tudi vem, kako je biti v taki situaciji. Boril sem se že za marsikaj, tako za naslov kot za obstanek. Prišel sem pomagati in, če sem iskren, bi rad tudi ostal na takem nivoju, čeprav še ne vem, kaj bom počel po izteku sezone, ko mi poteče pogodba.«
Ugibam, da ste se za obstanek borili z Istro?
»Drži, bilo je v 2020/21, ko sem bil posojen iz Osijeka.«
In kaj vas je bitka za obstanek naučila?
»Da se tega več ne bi šel, haha. Ni dobro, ker vsaka tekma prinaša težka pričakovanja, šteje vsaka točka, takrat pa sploh, ker smo se za obstanek borile kar štiri ekipe, mi pa smo povrhu igrali proti Osijeku, mojemu klubu. Čeprav smo izgubili z 2:1, smo potem obstali, izpadel je Varaždin. Stresno je, zelo, zelo. Zato z Nafto ni cilj deveto mesto in dodatne kvalifikacije, ampak vsaj osmo.«
Pet tekem, šest točk!
Pa se zdaj že čuti tak stres, se pogovarjate o finišu sezone?
»Predvsem po dosedanjih petih tekmah lahko rečem, da stanje na lestvici ni realno. Zagotovo ne po kvaliteti ekipe, ker to premoremo. Sploh pa smo na prvih petih tekmah v 2025 osvojili kar šest točk. Jeseni je bil izplen devet točk na osemnajstih tekmah. Kar pove veliko o tem, kam lahko merimo.«
Še več točk bi bilo, če ne bi zapravili dvojnega vodstva proti Primorju, ko ste zabili vi za 2:0, končalo pa se je z 2:2.
»To pa je nogomet. Nekaj ti da, nekaj vzame. Po drugi strani smo namreč premagali Radomlje v zadnjih sekundah. Tako pač je, gremo dalje.«
Za Nafto ste debitirali proti Muri. Vem, da ste igrali tudi na višjem nivoju, toda prekmurski derbi je zelo, zelo zagrizen po povratku Nafte v prvo ligo.
»Čutil se je naboj, prišlo je dosti navijačev obeh klubov. Zgolj pozitivna izkušnja, no, razen tega, da nismo namesto točke odnesli vseh treh.«
Nogomet, nogomet, nogomet
Josip, kako ste vi začeli z brcanjem žoge in kdaj ste vedeli, da boste profesionalec?
»Tako kot vsi v tistem času: na igrišču z vrstniki. Prihajam iz Višnjevca pri Osijeku, zanimal nas je cele dneve samo nogomet. Da bom profesionalec nisem toliko vedel kot čutil. Ves čas sem bil fokusiran le na nogomet, že od prvega treninga pri petih letih dalje. V Osijeku sem preživel tako ali drugače kar 20 let svoje nogometne poti.«
In šli poleti 2023 prvič zares na pot, ko ste po posoji v ZTE šli »polnokrvno« na Madžarsko. Veliko se niste naigrali, zato potem selitev k Nafti?
»Sem tak, da želim ves čas ne samo igrati, ampak zmagovati. Napadalec sem že od začetka, ko so mi zgodaj govorili, da imam pač nos za gol.«
Dovolj, da ste bili tudi član vseh mlajših hrvaških selekcij.
»Mhm, sem sicer morda bolj 'desetka', ne devetka. Igral sem z res vrhunskimi nogometaši.«
Kakšna je 1. SNL: Durdov, Daku, Jurčević ...
Bili ste na kar štirih posojah (Dugopolje, Santarcangelo, Istra, ZTE). Kaj so vam dale?
»Vedno je nova izkušnja, predvsem pa dobiš cel kup prijateljev, kar ti kasneje pride precej prav.«
Kakšna se vam zdi slovenska liga po petih tekmah in dveh golih?
»Dosti prijateljev, soigralcev mi je povedalo precej o slovenski ligi. Od Ivana Durdova, Maria Jurčevića, Mirlinda Dakuja pa do Zorana Lesjaka. Vsi samo pohvalno in res je, kar so rekli. Vsi radi igrajo, veliko je tudi mladih, najbolj pozitivno pa je, da res vse ekipe skušajo igrati na zmago.«
Če si tri ure na avtobusu, si fit šele v drugem polčasu
Kaj bo po vaše torej odločilo v bitki za obstanek?
»Da ne smemo delati prav nobenih razlik proti tekmecem. Če izvzamem poraz z Olimpijo, bi lahko dobili vse preostale tekme. Pozna se, da se dobro branimo, stojimo čvrsto. Ja, za vikend so Domžale osvojile tri točke, ampak tudi mi smo potem osvojili tisto v Kopru. Je pa zaenkrat pritisk na njih, ker so oni zadnji (po 23. krogih, op. a., zdaj je spet Nafta točko zadaj)«
Jozsef Bozsik je poudaril, da se je v Kopru (0:0) poznalo, ker ste šli na pot dan prej. Je takšna razlika?
»O, seveda je, čeprav imam še večje izkušnje iz Osijeka, za katerega radi rečejo, da je slepo črevo Hrvaške, haha. Tam bližjega gostovanja od štirih, petih ur pravzaprav niti ni. Se je pa poznalo proti Kopru, zagotovo. Ni enako, če greš na igrišče po treh urah in pol vožnje in se le malo pretegneš. Ker si fit šele, ko je že drugi polčas, haha.«
