Rene Hrvatin je imel pester teden. Pa saj pri njegovih letih in s tako zgodbo? Kateri teden pa ni pester? V torek je Koprčan, redni član mlajših reprezentanc, z U-19 reprezentanco igral v Kazahstanu in pomagal do preboja v elitni krog kvalifikacij. »Ah, saj smo že imeli dolge poti, domov sem prišel ob sedmih zjutraj,« je mladostniško začel pogovor 17-letni desni bočni branilec. Koprčan še ni niti polnoleten, šele 8. decembra si bo lahko naročil pivo in imel volilno pravico. Pa ima tako leto. In ga sploh še ni konec. Ko pri Domžalah, kamor je prestopil poleti iz Kopra, odgovarja na vprašanja, kako se spopasti v bitki za obstanek. Pred tekmo z Nafto, ki ima res veliko težo.
Rene, se nam samo zdi ali se vendarle čuti teža tekme z Nafto?
»Sigurno ima velik pomen, čeprav je obenem konec sezone še daleč, več kot polovica tekem. Ima pa zagotovo tekma z Nafto vseeno drug pomen: zaradi točkovnega vidika razmišljamo samo o zmagi.«
Na prvi tekmi z Nafto ste v Lendavi vstopili, ko se je tekma že obrnila.
»Ja, še vsem nam na klopi se je po hitrem vodstvu z 0:2 zdelo, da to bodo pa res končno tri točke. Potem pa nesreča, zdrsi, napake, za katere sploh ne moreš verjeti, da so se ti zgodile.«
Izkušnje vedno pomagajo
Poleti ste iz Kopra prešli v Domžale, kako zdaj vidite prestop?
»Vesel sem, ker sem nenazadnje tudi sam izrazil željo po prestopu in večji minutaži v prvi ligi, kar tudi dobivam in sem vseeno zadovoljen.«
Se čuti razlika igrati prvo ligo s Koprom in Domžalami?
»Sigurno je drugače, ker smo zdaj v čisto drugi poziciji in ekipa je dosti mlajša. ampak po drugi strani si pomagamo, je pa res, da sem v Kopru veliko odnesel od starejših soigralcev Mateja Palčiča, Jana Koprivca, Maksa Barišiča. Dobiš dodatno sigurnost. Ampak bistvene razlike pa vseeno ni.«
Čeprav še niste polnoletni, imate 14 nastopov v Prvi ligi Telemach, obenem pa tudi pri Domžalah še igrate za mlado ekipo. Koliko ste potem še mladi? Pričakujejo več, ko preklopite iz članov?
»Še jaz pozabim, koliko sem star, haha. Ker enkrat, ko si v članskem nogometu, se ne vpraša več, koliko si star, ampak koliko si zmožen. Ko igram za mlade, kar je bilo že v Kopru, se pozna razlika v tem, da sam od sebe pričakuješ toliko več. Ne, trenerji ne zahtevajo več, čutiš zaupanje, ampak veš pa, da so nivoji drugačni. Zato želiš pokazati (naj)več. In motivacija ni vprašljiva.«
Že pri U-11 začutiš razliko
Rene, prihajate iz športne družine ali ne? Kako ste začeli in kdaj ste vedeli, da ste dovolj dobri za člane?
»Niti ne, žogo sem tu in tam brcal z očetom in s sošolci med odmori, sicer pa me je nogomet pač pritegnil. Prvič razliko občutiš tam nekje pri U-11, vsekakor pa do U-15, ko se začnejo prvi izbori za reprezentanco. Največja meja pa je, vsaj zame, bila prva profesionalna pogodba.
Še vedno ste tako mladi, da moram vprašati: kaj pa šola?
»Po končani osnovni šoli sem izbral šolo, kjer je najlažje usklajevati pouk in nogomet. Zato sem šel na ekonomsko gimnazijo, kjer so mi profesorji ves čas pomagali, ampak ko preskočiš v nogometu in treniraš dopoldan s člani, začneš izostajati od pouka. Ni lahko, usklajuješ, 'prisiliš' pa se, ker ti drugega ne ostane. Zdaj šolo delam z izpiti.«
Najbrž ima kdo še podobne izkušnje, na koga ste se obrnili?
»Zanimivo, najbližje sta mi bila Matej Palčič in Enej Jelenić v Kopru, ker sta imela podobno pot, pa čeprav sta starejša. Izveš, kaj početi, kako se obnašati, kako ukrepati. Sicer pa je v moji generaciji podoben primer Luka Topalović.«
Uh, kaj vam je Luka povedal o Domžalah, kjer se je izdatno prebil?
»Izključno najboljše stvari.«
Prvič vau, drugič pa že slediš
Zdaj, ko nabirate minute in ste že v tretji članski sezoni: kaj spoznavate o tekmecih, ligi na svoji poziciji? Je kdo, ki vas je navdušil, kdo, ki ste mu sledili, kdo, ki ste ga zaustavili?
»Da res minute pridejo prav, ker izkušnje štejejo. Sam izkušam tekmece na desni, torej njihovi levi. In, ja, vidiš, kaj premorejo klubi, kot je vodilna Olimpija. Ali pa Koper. Recimo Omar El Manssouri: na prvi tekmi letos, ko smo doma izgubili z 0:3, sem si rekel, o, vau. Na drugi tekmi nazadnje pred premorom, ko smo gostovali v Kopru, sem resda vstopil v drugem polčasu, ampak sem videl, da že bolje sledim.«
Koliko se v obrambi v Domžalah posebej pogovarjate o tem, kako obrniti krivuljo navzgor?
»Imamo tudi seveda posebne analize samo branilci. Skrbimo za drugačno komunikacijo, vemo, kako zelo pomembno je zaupanje. Že recimo med mano na desni strani in štoperjem(a). Vemo, da nas napake veliko stanejo, sploh, ker ko se spet zgodi, imaš občutek, da ti nič več ne gre na roko. Si pa zaupamo.«
Rene, kakšna je zgodba z vašimi številkami na dresu?
»Zdaj imam dvojko, kar je tipična številka za mojo pozicijo, sem pa v Kopru 44 izbral sam, ker ima moja sestra rojstni dan 4.4.«
