Adrijan Fegic velja za enega najbolj prepoznavnih nogometnih obrazov v Primorju. V sedemdesetih letih je v majici svojega Primorja večkrat opozoril nase. Ajdovski Cruyff je bil pomemben člen rdeče-črnih, ko so se v sezoni 74/75 uvrstili v prvo slovensko ligo, kjer so leto kasneje osvojili odlično tretje mesto. Zaostali so zgolj za Mariborom ter Šmartnom. Leta 1977 je sledil prestop na Hrvaško, k Rijeki.
Odhod v Rijeko
Prvič je Adriano (vzdevek, ki ga ima še danes) zapustil Ajdovščino. Najprej je nekaj mesecev potreboval za prilagoditev na življenje profesionalnega nogometaša, vendar je kaj kmalu postal član udarne enajsterice. Kmalu so tudi osvojili dva jugoslovanska pokala. Fegic je imel to čast, da je kasneje na klop Rijeke sedel tudi legendarni Miroslav Ćiro Blažević. Z njim so dosegli največji uspeh na mednardoni sceni, ko so se leta 1980 uvrstili v četrtfinale pokala pokalnih zmagovalcev, kjer so izgubili s slovitim Juventusom Dina Zoffa in Marca Tardellija.
Kasneje se je napadalec uvrstil na širši seznam jugoslovanske reprezentance za nastop na svetovnem prvenstvu leta 1982 v Španiji. Poleg njega je bil še en Slovenec, Branko Bošnjak, ki je takrat zastopal barve ljubljanske Olimpije. Oba je nato Miljan Miljanić pustil doma, Jugoslavija pa se je po skupinskem delu že vrnila domov, saj je v skupini zaostala tako za Severno Irsko kot tudi domačinko Španijo (prehitela je zgolj Honduras).
Sijajna evropska sezona
V hrvaški ligi je, med letoma 1977 in 1985, Adrijan Fegic dosegel ogromno število zadetkov. Najbolj pa si bo zapomnil dogajanje v pokalu Uefa, v njegovi zadnji sezoni 84/85. Že v prvem krogu je čakal Rijeko zelo zahteven nasprotnik, španski Real Valldolid. Prvo tekmo so v Španiji dobili domačini z 1:0. Minimalen poraz je Adrianu in druščini vlival precej samozavestni za povratni obračun na Kantridi. In res, zgodil se je preobrat. Fegic je že v peti minuti povedel svoj klub v vodstvo, katerega je še povišal Hrstić. Ekipi sta na odmor odšli z rezultatom 2:1, saj je za Špance gol dosegel More. Zaradi pravila gola v gosteh bi Španci napredovali. A kaj, ko so imeli Rečani v svojih vrstah Fegica, ki je v 77. Minuti s svojim drugim golom, Rijeko znova popeljal v skupno vodstvo. Zmago je potrdil še Desnica in Rijeka se je uvrstila v naslednji krog, kjer ga je čakal sloviti madridski Real.
Dvoboj s slovitim Realom
Zanimanje za tekmo je bilo ogromno. Veliko ljudi je ostalo brez vstopnice. Kljub temu se je na stadionu zbralo neverjetnih 25.000 navijačev. Kantrida je pokala po šivih, ko je videla zvezdnike ‘baletnikov’. Takrat so za Real igrali Valdano, Camacho, Santillana, Gallego, Sanchis, Butragueno, Stielike... Kljub blišču, ki so ga pričarali Španci, se je znova ‘zgodil’ Adrijan Fegic. Najboljša tekma kariere in dva mojstrska zadetka Ajdovca. Tik pred koncem tekme je Rijeka še vodila visokih 3:0, a je Isidro v 81. minuti postavil končnih 3:1. Navijači so bili kjub temu navdušeni, eden izmed njih je svojega novorojenca poimenoval kar Adriano. Ta zmaga še dandanes odmeva vse od Ajdovščine do Rijeke in naprej.
Žal pa so na povratni tekmi vmes posegle stvari, ki nimajo veliko skupnega s športom. Rijeko so v Madridu pošteno okradli. Sumljivo dosojena enajstmetrovka, trije rdeči kartoni gostom in nekaj zgrešenih priložnosti, so vodili k visoki zmagi Špancev s 3:0. Rijeka je na lastni koži doživela ‘veličino’ Reala, sodnik, Belgijec Roger Schoeters, pa je bil kasneje tudi kaznovan. Omeniti velja še dejstvo, da je Real Madrid s skupnih 3:1 v finalu premagal madžarski Videoton in tako prvič v zgodovini osvojil pokal Uefa (leto kasneje je osvojil še drugega in do danes zadnjega).
Adrianov telefon se, po odličnih evropskih tekmah, ni ustavil. Deževale so ponudbe. Priljubljeni Ajdovec se je 1985 preselil v Francijo, kjer je ostal do leta 1993. Sprva v Nancy, kjer ga je treniral sloviti Arsene Wenger, kasneje legendarni trener Arsenala. Fegic je igral še za Limoges, Dunkerque in Valence.
Leta 1993 se je odlični slovenski napadalec vrnil v domače Primorje, kjer je naslednja tri leta še naprej tresel mreže nasprotnikov. Leta 1996 je Nando (vzdevek je dobil po očetu Ferdinandu) končal kariero, točno tam, kjer jo je začel. Na njegove dosežke so v Primorju ponosni še danes, navsezadnje je Adrijan Fegic še naprej vpet v mladinski pogon svojega kluba, kjer svoje bogate izkušnje prenaša na talentirane nogometaše. Kdo ve, morda bo kdo izmed njih naslednji, ki bo gol dosegel madridskemu Realu.
