Prvič se je zgodilo, ker se je že spodobilo. Na novem stadionu. Drugič, ko je Maribor moral še bolj garati za težko pričakovani naslov. In tretjič, ko je Nafta imela svojo najbolj uspešno sezono. Že res, da je Nafta doma le trikrat ugnala Maribor. Na šestnajstih tekmah. In da ima Nafta celo eno zmago več v Ljudskem vrtu. Kjer je zabila 20 golov, doma pa le 12. Ampak vsaka od treh zmag je po svoje zgodba. Skoraj legenda.
Najprej Igor Poznič, nato še 0:4
Nafta je seveda igrala v uvodnih dveh sezonah 1. SNL, kjer je Maribor ob Celju edina stalnica. Prvo tekmo 11. septembra 1991 v Lendavi je dobil Maribor (0:1), ko je bil odločilen gol profiliranega strelca Igorja Pozniča. Drugič so vijoličasti v dvokrožnem sistemu prišli na gostovanje v naslednji sezoni 1992/93 šele 7. marca 1993. Copy-paste, bi temu rekli danes. Spet je zabil Igor Poznič, tokrat iz enajstih metrov in zmaga 0:1 je šla v Maribor.
Nafta je nato na vrnitev v prvo ligo čakala vse do 2005/06. Ko so vijoličasti prišli tretjič v Lendavo, ne samo, da ni šlo rado. Šlo je najslabše, Maribor je v Beltincih, kjer je bila tekma zaradi gradnje stadiona v Lendavi, 26. oktobra 2005 pred kar 2.000 gledalci slavil z visokih 0:4. Dva gola je zabil ikonični Simon Rocky Siberie, Milan Rakić je zabil z enajstih metrov, zadnjega pa je ob koncu pristavil še Dragan Jelić.
»Naftni madež« v Ljudskem vrtu
Skupni izkupiček doma je za Nafto tako znašal tri tekme, trije porazi in gol razlika 0:6. V Ljudskem vrtu plavim ni šlo kaj boljše, je pa Nafta v 1992/93 presenetila v prvem krogu in odnesla točko (1:1) Gol Nenada Hranilovića iz dvajsetih metrov ob slabo postavljenem Mladenu Dabanoviču je bil prazničen, saj je bila tekma odigrana 15. avgusta 1992 za uvod v sezono. In edini dotlej v gol Maribora. Vreden naslova v Večeru: »Naftni madež v Ljudskem vrtu!«.
Ko je Maribor nato v sezoni 2005/06 po zmagi v 5. krogu (1:0) še razbil Lendavčane v Ljudskem vrtu v 23. krogu (5:1), se je zdelo, da bo Nafta še dolgo čakala še na kako točko. Nak. Prišle so prej. Vse tri.
Prva zmaga: nov stadion, novi časi
Ni bilo ne Milana Zvera, tedaj pristojnega ministra, ne Rudija Zavrla, predsednika NZS. Prišel je Branko Oblak, da bi videl reprezentanta Fabijana Cipota, pa je šel že ob polčasu na obalo, ker se je Cipot poškodoval. Je pa Oblak, tedaj selektor, vsaj obiskal lendavske kleti, tako je po tekmi pisal Večer.
Ampak je pa zato prišlo nekaj mnogo, mnogo več vrednega. Nafta, klub, ki je tedaj obhajal 103-letnico nastanka, je dobila povsem nov objekt. Začetn udarec je izvedel Jože Gerenčer, ki je bil član moštva v sezoni 1946, ko je Nafta igrala v novi prvi jugoslovanski ligi. Ni čudno, da so bile tribune polne že uro pred tekmo, pa še Nafta se je skozi sezono držala na varnem sedmem mestu. Čeprav je domače tekme igrala v Beltincih, je imela dober obisk (na koncu povprečje 1.533) in dober izplen (7 zmag, 4 remiji in 5 porazov v Beltincih). Maribor je bil tedaj četrti, daleč od Gorice in Domžal, ki sta se dajala za naslov.
Kuzma zaklenil gol sveže bivšim soigralcem
Obračun na tisto praznično soboto, 13. maja 2006, je podpisal Stanislav Kuzma. Še sezono prej je branil za Maribor, kjer je branil tri sezone, nato pa zaklenil mrežo proti vijoličastim. Branka Horjaka, trenerja Maribora, je sicer razburilo, ker Darko Čeferin ni dosodil enajstmetrovke ob dvoboju Boštjana Zemljiča z Draganom Jelićem. Ampak Maribor nikakor ni znal zabiti gola, čeprav priložnosti ni manjkalo. Zlasti za Zajka Zebo.
Toda ko je tekma šla globoko v dugi polčas, je Jože Benko pobegnil Žikici Vuksanoviću, ki je Benka utegnil le še zrušiti. Za rdeči karton. Dominko je sprožil s prostega strela, Marko Pridigar je strel ubranil, ampak odbitek je Benko gladko pospravil v gol za svoj trinajsti gol v sezoni. Maribor je zdrsnil na peto mesto, a na koncu končal kot četrti. Nafta pa je glasno in ponosno proslavila prvo zmago nad Mariborom v 1. SNL.
Namesto linča druga zmaga
Nafta je dobila zalet in nato v 8. krogu sezone 2006/07 prvič zmagala še v Ljudskem vrtu (1:3), Maribor pa je na novem objektu v Lendavi še drugič ostal brez zmage, ko je bilo v 17. krogu 1:1. V tretje je nato uspelo vijoličastim, saj so v predzadnjem krogu zmagali s kar 0:4 (že prej v 25. krogu pa 6:2 v Mariboru). Toda to ni bila napoved dobrih, starih časov. Ne za Maribor. Nafta je v 2007/08 najprej doma vzela točko (1:1), vmes je prišla sicer zmaga (0:1), pa spet remi (1:1).
Ko je Nafta v 2008/09 okroglo desetič gostila Maribor, so vijoličasti bili na poti k osmemu naslovu državnega prvaka. Na katerega so čakali vse od leta 2003. Ampak v 32. krogu je bilo na sporedu še gostovanje v Lendavi. Nafta je bila še naprej varen in stabilen prvoligaš ob koncu sezone 2008/09, ki jo je sklenila na sedmem mestu. Težava je bila, da so bili plavi brez zmage v ligi že deset tekem zapored. Le eno so zabeležili v celotni pomladi!
Potem pa so 6. maja 2009 pred 1.800 gledalci gostili varovance Darka Milaniča. Spet je zmago Nafti prinesel en gol. Siniša Janković je v 36. minuti, ki je po kotaleči se žogi močno zamahnil in premagal Marka Ranilovića. Vijoličasti so bili močno oslabljeni, ampak Damir Rob, trener Nafte, je vseeno lahko ponosno rekel, da je bila zmaga brezmadežna in da se lahko kosajo tudi s šampionsko ekipo. In priznal, da če bi izgubili še to tekmo, bi sledil linč. Ni. Nafta je gladko obstala, Maribor pa je v naslednjem krogu v Ljudskem vrtu premagal Celje in spet postal prvak.
Spet Jože Benko. Dvakrat.
Sledilo je še šest gostovanj in kar štirikrat je Maribor odnesel vse tri točke. Enkrat ni bilo zmagovalca (32. krog 2010/11, 1:1). In še tretji poraz? Bil je 30. krog sezone 2009/10. Vijoličasti prav zares niso bili konkurenčni v branjenju naslova, ki ga je na koncu edinkrat doslej osvojil Koper. Je pa to bila najbolj uspešna sezona za Nafto, ki je končala na šestem mestu. In tretjič v zgodovini prišla v polfinale pokala.
Tretja zmaga 10. aprila 2010 je bila najvišja. Naslov »Prvaki v lendavski šoli« v Večeru je bil znova zgovoren. Maribor je tedaj še upal, da bi morda ujel Koper, po tej tekmi pa ... Težko. Marcos Tavares v 7. minuti ena na ena ni ukanil Tomaža Murka, brez poškodovanih Dejana Školnika in Reneja Miheliča, pa je Nafta izkoristila ponujeno. Konstantin Vassiljev je Emilu Miljkoviću podal dovolj lepo žogo, da je slednji povedel. Nafta se je sicer tudi držala za glavo: Rok Buzeti je zgrešil prazen gol, Damjan Ošlaj, sedaj pomočnik Anteja Šimundže pri Mariboru, je naciljal vratnico, Ranilović pa je Miljkoviću ubranil poskus s škarjicami.
Darku Milaniču se je plan sesedel, ko je bil izključen Armin Bačinović zavoljo drugega rumenega kartona. Sploh pa po polčasu, ko je Jože Benko takoj po premoru v razmaku dveh minut zabil dva gola in skromno pristavil, da je pač bil na pravem mestu ob pravem času. Če je Milanič pogrešal več želje, ki je navrgla le znižanje in gol Tavaresa v 57. minuti, je Nebojša Kovačević, trener Nafte, odgovarjal tudi na kritike, da je štedil najboljše za Maribor, potem ko je krog prej proti Kopru sestavil drugačno potezo. »Ne igramo za Koper, ne igramo za Maribor, nam je najbolj pomemben uspeh Nafte.«
