Vprašati te dni kogarkoli iz Nafte, kako je kaj ... Je kar specifično vprašanje. že zato, ja, ker imajo Lendavčani še vedno le tri točke. In štiri zaporedne poraze. Ampak Luka Božičković, 20-letni vezist, verjame, da se bo obrnilo. Že zato, ker ne igrajo slabo. In res. 0:3 s Primorjem in 3:0 v Kopru sta poraza, ki rezultatsko štrlita. Ampak kaj, ko je bilo tooooliko priložnosti. Kaj Nafta, ki bo v petek povrhu gostila zadnje Domžale, torej potrebuje? »Prvi polčas. In gol,« je recept Božičkovića.
Nekaj pa fant že ve. Rojen v Nemčiji, prilezel do akademije Hamburger SV, nato prestopil v Maribor, vedno željan igranja šel v Romunijo in v Bosno in Hercegovino, domovino svojega očeta, zdaj pa je v Lendavi. Navdušen, ker redno igra. Res redno. Član U-21 reprezentance BIH je doslej za Nafto odigral prav vse minute.
Koncentracija nas veliko stane
Luka, zakaj se zdi, da bolje kot Nafta začne tekme, slabše jih konča? Ker proti Primorju in Kopru ste skoraj zlomili gol tekmeca, potem pa dva poraza z 0:3.
»Uh, pogosto začnemo dobro, Primorje in Koper sta bila taka primera, ampak nalalost nas ogromno stanejo individualne napake. In tako prejmemo prvi gol, sploh če je zgodnji, je še huje, kot se nam je zgodilo nazadnje proti Bravu. In ko se ti to dogaja v nizu, pade koncentracija in ne moremo splezati ven. Razlog je, po moje, izključno koncentracija.«
Ampak saj proti Radomljam v drugem krogu ste tudi padli v zaostanek, a na koncu zmagali (2:1). Kaj se mora spremeniti?
»Vem, kako zveni po štirih porazih, ampak ne igramo slabo, ritem držimo vseh 90 minut, na zadnjih dveh tekmah smo imeli 20 strelov! Samo to na koncu ne šteje. Najbolj pomembno je, da prvi zabijem gol. Že to lahko marsikaj spremeni, potem bomo še bolj konkretni in učinkoviti. Ne pa da stalno lovimo, psihološko je to vse bolj naporno. Omenili ste tekmo z Radomljami: zaostajali smo skoraj eno uro, ampak ponesla nas je publika, ves čas se je videlo, da nam energije ne manjka. Vstopil je Milan Klauzs, prinesel novo energijo in zabil dva gola. Prvi polčas. Če nam ta uspe ...«
Vedno je v ligi v igri vsaj točka
V Prvi ligi Telemach ste seveda že igrali za Maribor (11 tekem, 1 gol). Ni tako dolgo nazaj, predlanska sezona, pa vendar, se je kaj spremenilo? No, razen tega, da je seveda drugače igrati za Maribor in Nafto.
»Največja in daleč najbolj pozitivna razlika je, da imam tukaj zdaj minutažo in kontinuiteto 90 minut (doslej je igral vseh šest tekem v celoti, op. a.), česar v Mariboru pričakovano nisem imel. Zahvala trenerju in vsem, da lahko toliko igram, ker tako se razvijaš, četudi rezultat vmes trpi. Razumel sem pa, seveda, da pri Mariboru štejejo le najboljši rezultati.«
Ko sva pri rezultatih, letos je lestvica po 6. krogih še vedno malo raztegnjena in, pardon, čudna. Za vas tudi?
»Mi igralci tako gledamo: vidi se, letos še bolj, da vsak vsakega lahko premaga. Ja, tudi najboljše. Evropske tekme za Maribor, Celje, Olimpijo nosijo večjo obremenitev. Najbolje se je to videlo zdaj, ko je Primorje zmagalo v Celju. Enako potem razmišljaš tudi ti, šli smo k bravu in verjeli. Čeprav nam ni uspelo, nekako veš, da je vedno v igri vsaj točka.«
Le točko imajo za zdaj Domžale, ki so že zamenjale trenerja. Se pozna, da gostite ekipo, ki se trenutno z vami bori za obstanek?
»Seveda veš, da te lahko prehitijo, ampak želja je še toliko bolj zmaga. Ta ti veliko lahko prinese, splezali bi za pet točk in spet bili bolj pri življenju.«
Polno že proti Radomljam in Primorju
Pri življenju vas gotovo drži tudi Lendava. Kakšen kraj je?
»Čeprav je kraj majhen, tukaj res, res živijo za nogomet, kar smo videli in od navijačev dobili proti Radomljam. Ko si v napadu, te kar nosijo. Že s tem, da je bila glavna tribuna polna tako proti Radomljam in Primorju, pa bi kdo rekel, da nista najbolj atraktivni imeni.«
Luka, rojeni ste v Nemčiji, kaj je bil pri vas razlog in koliko ste bili stari, da ste začeli z brcanjem žoge? In kdaj ste vedeli, da ste dovolj dobri in da je nogomet vaša pot?
»Pet, šest let. Ko sem šel v šolo, sem med odmori videl, da tudi drugi nabijajo žogo. Prišlo je nekako samo po sebi, kar vidim na slikah, ko sem bil majhen. Ne spomnim se situacij, ampak vidim pa, da je bila vedno nekje žoga. Da imam nekaj, sem spoznal, ko sem bil po igranju za Concordio povabljen v akademijo Hamburger SV. Ko prideš v tak klub s takimi pogoji ... Ne dvomiš.«
Ampak najbrž ste kmalu spoznali, da je priti vse do članov skoraj misija nemogoče?
»Poglejte, HSV je tako velik klub, da se mogoče en ali največ dva prebijeta blizu prvi ekipi. Zato sem že kmalu želel nekam, kjer bi igral. In tako sem sprejel Maribor, kar res ni bila težka odločitev, pa čeprav je najtežja, ker greš v tujino, ampak brez tega ne gre.«
Kronaveter zelo pomagal z nasveti
Kaj vam je dal Maribor, kjer ste igrali tudi za mladince in čakali na prvoligaške minute?
»Toliko sem se naučil, da sploh zdaj vidim, koliko mi je tisto leto prineslo. Še zlasti je pomagal Rok Kronaveter, pa čeprav sva igrala bolj ali manj na isti poziciji. Iz treninga v trening sem vpijal, poslušal, se učil. Kaj šele na tekmi. Izjemne izkušnje.«
Stari komaj 20 let, no, v ponedeljek boste 21. Če bi rekel, da ste v tej ekipi Nafte stari, bi se že sam smejal, ampak ste pa kar izkušen, ne?
»Haha, star pa res ne, bi pa lahko rekel, da sem dovolj star, da lahko prevzamem odgovornost, ko je treba. Zato so me tudi pripeljali. Kot motor, ki da več in stopi na žogo, sploh, ko je težko. Upam, da zaupanje vračam.«
Samo, da igra(š)
Mimogrede, iz Maribora ste pred letom dni odšli, čeprav ste imeli kar dolgo in veljavno pogodbo. Najprej v romunski Voluntari, nato pa v isti sezoni še v Slogo iz Doboja. Deluje, kot da res, res želite stalno igrati.
»Pri čemer ne skrivam, da je morda odhod iz Maribora najprej deloval malo zaletavo, ker tudi v Romuniji nisem dosti igral, ampak vrnil sem si občutek, ko sem zaigral za Slogo iz Doboja, v kraju mojega očeta, ki je sicer tudi igral nogomet, a mu je kariero prekinil začetek vojne in sta se z mamo odselila v Nemčijo. Naučil sem se doslej že, da je bolje igrati v slabši ligi kot čakati na priložnost v boljši. Še bolj nazorno: raje Maribor na klopi in mogoče 15 minut ali redno igranje za Nafto, kjer rezultati vsaj zdaj niso najboljši, boriš pa se (tudi) za obstanek? Vsakemu priporočam to drugo.«
Luka, vpoklicani ste znova v U-21 reprezentanco Bosne in Hercegovine. Koliko vam pomeni?
»Ne morete vedeti, koliko! Ker to je res čast, komaj čakam, naša tekmeca sta v tej akciji Francija in Avstrija.«
