Bravo bo to poletje postalo štirinajsto slovensko ime v Evropi v tekmovanjih Uefe. Šiškarje čaka prvi krog kvalifikacij za konferenčno ligo. Po Olimpiji, Mariboru, Izoli, Celju, Muri, Gorici, Primorju, Rudarju, Korotanu, Kopru, Dravi, Domžalah in Interblocku (ter Olimpiji Ljubljani, ND Mura 05 in NŠ Mura).
Bravo bo 18. junija izvedel, kdo bo prvi tekmec. Za zdaj je na širšem spisku ogromno potencialnih tekmecev. Kar 25. Šiškarji so že bili blizu Evropi, ko so igrali v finalu pokala 2021/22, a morali priznati premoč Kopru. Zdaj pa so po spletu okoliščin kot četrtouvrščena ekipa prvenstva pristali prav pred Koprom in gredo prvič v Evropo. Kako so se tam odrezali slovenski klubi?
Rezutat v prvo: šest uspešnih, devet neuspešnih
Izplen je na prvi oviri ob debiju: 6:9. Šest jih je preskočilo prvo oviro, devet pa ne. Ni najbolje, ni pa spet tako slabo. Izkušnje so zelo različne, najboljšo ima ND Mura 05, ki je šla čez kar tri tekmece, je pa res, da čez enega zaradi registracije prve tekme z 0:3 v svojo korist. Čez dva tekmeca je v prvo šlo Primorje, ko je imel svoj šov Mladen Rudonja, ter Domžale, ko so leta 2005 gladko šli čez Domagnano iz San Marina in nato po drami izločili še Ashdod ter nato Stuttgartu ponudili luže.
V kategorijo ne moremo šteti Rudar Velenja, ker se je leta 1995 uvrstil neposredno v skupinski del pokala Intertoto. V pokojnem tekmovanju so sicer debitirali kar štirje klubi: Rudar, Korotan, Koper in Drava. Vsi preostali trije so izpadli takoj na prvi oviri. V tekmovanju, ki ga je sicer Maribor osvojil v poletju 2006.
Olimpija: čez Estonce je šlo, potem pa veliki Milan
Olimpija je kot državni prvak prvega prvenstva šla v sezono 1992/93 v kvalifikacije za ligo prvakov. Začela je med osmimi klubi v predkrogu, na žrebu pa dobila estonsko Normo Talin. Že za Bežigradom je bilo 19. avgusta 1992 kar 3:0 pred zgolj 1.587 gledalci, zadeli pa so Zoran Ubavić iz enajstmetrovke, Nedeljko Topić in Damir Vrabac – od 48. do 60. minute. Povratna tekma je bila formalnost, ko je Samir Zulić zabil v 27. minuti, Dejan Djuranović pa je dodal še skupno petega v 80. minuti. 5:0 in napredovanje!
Olimpija 1992
Liga prvakov
Predkrog:
Olimpija – Norma 3:0,
Norma – Olimpija 0:2
1. krog:
AC Milan – Olimpija 4:0,
Olimpija – Milan 0:3
Sledila je – zgodovina. Olimpija je v prvem krogu nato dobila na žrebu veliki AC Milan. Do skupinskega dela sta bila ob predkrogu še dva kroga, tedaj sta bili le dve skupini po štiri. Olimpija je morala najprej na San Siro, ker je 14.324 gledalcev videlo dominacijo moštva, ki je leta 1989 in 1990 slavilo dvakrat zapored v Evropi. Marco van Basten je zabil dva gola, svojega sta dodala še Demetrio Albertini in Jean-Pierre Papin: 4:0 je pisalo na semaforju. Vseeno se je 30. septembra za Bežigradom stisnilo kar 11.725 gledalcev. Gola domačih niso dočakali, ekipa Ariga Sacchija pa ni popuščala: Daniele Massaro v prvem ter Frank Rijkaard in Mauro Tassotti v drugem polčasu sta skupni izid povišala na kar 7:0. Milan je v tisti sezoni šel skoraj do konca, šele v finalu je klonil proti Marseilleu, sezono zatem pa z bolj ali manj enakim moštvom šel do konca.
Maribor: Maltežane gladko ugnali, nagrada Atletico Madrid
Maribor, najbolj uspešni klub v evropskih tekmovanjih, je kot pokalni prvak najprej dobil za tekmeca v kvalifikacijskem krogu pokala pokalnih zmagovalcev Hamrun Spartans. Obisk uradni je 4.200, kasneje se je govorilo o 6.000 gledalcih in o »gajbah« piva, ki so jih tistega vročega 19. avgusta vozili na stadion. Maribor je Maltežane na prvi tekmi dokaj gladko ugnal (4:0), ko so gole pred kar 4.200 gledalci v Ljudskem vrtu zabili po dva Ante Šimundža ter Žarko Tarana in Peter Binkovski. Če ne bi tako visoko zmagali, najbrž ne bi niti našli 80 tisoč dolarjev, kolikor je stala pot na Malto. Visoka zmaga je več kot zadostovalo na Malti (2:1), ko je zgodnji gol Brincata izničil Tarana in tudi poraz z 2:1 ni bil usoden.
Okvir
Maribor 1992
Pokal pokalnih zmagovalcev
Predkrog:
Maribor – Hamrun 4:0,
Hamrun – Maribor 2:1
1. krog:
Maribor – Atletico Madrid 0:3
Atletico Madrid – Maribor 6:1
Nagrada je prišla v obliki madridskega Atletica, ki je bil seveda premočen za neizkušeno ekipo. V Ljudskem vrtu je bilo 0:3 za goste, Alfredo je zabil z glavo, Luis Garcia pa je dodal še dva. Povratna tekma je bila formalnost, Atletico je povedel, Mirsad Bičakčić je izenačil na 1:1, kar pa je bil zgodnji častni gol. Končalo se je s 6:1 za Atletico, skupno kar 9:1.
Izola: edini, a veliki tekmec – Benfica
Hit krstne 1. SNL je bila seveda Izola. Suvereno tretja, Mariboru je dihala za ovratnik za drugo mesto, ampak je zadoščalo tudi tretje, saj sta Maribor in Olimpija bila finalista pokala (po enajstmetrovkah je slavil Maribor), tako da bi tretje mesto vodilo v vsakem primeru v pokal Uefa. In izžreban tekmec? Če sta Olimpija in Maribor veliki imeni dobila vsaj po izločitvi prvega tekmeca, je Izola »nabasala« že v prvo na nekdanjega evropskega prvaka – Benfico.
Izola (1992)
Pokal Uefa
1. krog:
Benfica – Izola 3:0
Izola – Benfica 0:4
Prva tekma na Portugalskem je bila za moštvo Ivana Marjona veliki trenutek. Zdržali so skoraj do polčasa. Skoraj Vitor Paneira je zabil v 42. minuti, William pa dve minuti zatem, Paneira pa je v 73. minuti dodal še za končnih 3:0. Na Luzu se je zbralo 12.000 gledalcev. Ob 16. uri 30. septembra 1992 se je na Mestnem stadionu v Izoli, ki seveda ni imel reflektorjev (tedaj le Bežigrad v Sloveniji), zbralo kar 4.000 gledalcev. Ni šlo. Niti blizu. Benfica je sprožila petardo, Antonio Pacheco je stresel hat-trick, zabila pa sta še Joao Pinto, ki je komaj prišel v Benfico, ter Cesar Brito v 87. minuti za končnih 5:0, skupnih 8:0.
Celje: ko je odločil tisti en gol Dancev ...
»Ja, danski Odense je bil takrat v pokalu pokalnih zmagovalcev velik izziv, škoda da smo edini gol prejeli doma,« se je za Navijaško cono spomnil Andrej Goršek, najboljši strelec v zgodovini Celja v 1. SNL. Pisalo se je poletje 1993 in Celje je prvič nastopilo v Evropi. Grofje bodo letos dvanajstič nastopili v Evropi, prvič pa je bilo kar tesno in kruto. Je pa tudi res, da je Celje sezono 1992/93 v 1. SNL končalo komaj na desetem mestu, ampak je po tedanjih pravilih lahko šlo v Evropo kot finalist pokala, ki ga je povrhu dobila Olimpija in odnesla dvojno krono.
Celje (1993)
Pokal pokalnih zmagovalcev
Predkrog
Celje – Odense 0:1
Odense – Celje 0:0
Na Skalni kleti se je v četrtek, 18. avgusta 1993, ob 16. uri zbralo 3.3111 gledalcev. Celje je stiskalo, ampak danski Odense je prek Steena Nedergaarda zabil v 83. minuti. Izkazalo se je, da je to bil odločilni gol, saj na povratni tekmi pred le 2.525 ni bilo zadetkov, kar je pomenilo konec za moštvo Janeza Zavrla.
Mura: Poljaka usodna »Švicarja«
Prvič je Evropa na Fazanerijo prišla, ko je Mura še pred prvo (pokalno) lovoriko osvojila drugo mesto v prvenstvu 1993/94. Mura je za tekmeca dobila švicarski Aarau, ki je bil tedaj četrtič v Evropi v osmih letih, potem ko je v sezoni 1992/93 postal po doooolgem času švicarski prvak.
Mura (1994)
Pokal Uefa
Predkrog
Aarau – Mura 1:0
Mura – Aarau 0:1
No, v sezoni 1993/94 so končali pod vrhom, za tekmeca pa dobili Muro in jo tudi izločili. Obakrat z 1:0. In obakrat sta zadela Poljaka: Cezary Kucharski na prvi tekmi v Aarau pred 4.800 gledalci, ko je ena napaka povsem iztirila igro Mure, na povratni pa je Darius Skrzypczak že v 17. minuti izdatno nagnil tehtnico na stran gostov. Uradni obisk je bil 4.500, a mediji so prešteli tudi do 5.500. Tekmo si je ogledal tudi slovenski predsednik Milan Kučan. »Gostje so pokazali, kako se igra profesionalni nogomet,« je po tekmi poraz priznal Miloš Šoškić.
Rudar Velenje: Tottenham, Köln, Švedi in točka
Rudarju bomo prvemu naredili izjemo, ker je seveda kasneje nastopil v Evropi še kar štirikrat, od tega v pokalu pokalih zmagovalcev kot zmagovalec pokala ter še trikrat v ligi Evropa. Knapi so se leta 1995 uvrstili v pokal Intertoto, čeprav so osvojili komaj sedmo mesto 1. SNL in so bili pred njim kandidati še Gorica, Beltinci in Celje, ampak v Intertoto so šli Velenjčani. Tedaj kar neposredno v skupinski del s petimi klubi v skupini, kjer pa se je odigralo le štiri tekme. Dve doma, dve v gosteh. Rudar je prvo evropsko tekmo igral doma. Ob jezeru. Tekmec? Tottenham Hotspur! 2.000 gledalcev je 1. julija 1995 poletelo, ko je Ismet Ekmečić zabil v 4. minuti, toda Ian Sampson je izenačil v 15. minuti, gol Johna Hendryja pa je vse tri tekme odnesel iz Velenja (1:2).
Rudar
Pokal Intertoto
Skupina 2
Rudar – Tottenham 1:2
Öster – Rudar 3:1
Rudar – Köln 0:1
Luzern – Rudar 1:1
Rudar je nato izgubil pri švedskem Österju (3:1), nato dobil še eno zvenečo ime v goste, ko je 16. julija gostoval Köln, gol pa je za zmago Nemcev zabil sloviti avstrijski napadalec Toni Polster (0:1). Ampak Intertoto ni bil le niz porazov, saj je Rudar 22. julija nato le osvojil točko, ko je Milan Cvikl na gostovanju v Luzernu izenačil v 56. minuti in prinesel točko (1:1)
Na tej točki bomo omenili še Korotan in Dravo, ki sta odigrala vsak po eno sezono v Evropi, oba v pokalu Intertoto. Korotan je šel v Intertoto po sezoni 1998/99, ko je osvojil peto mesto (mesto višje Mura ni šla v Intertoto), ter dobil za tekmeca – sloviti Basel. Če je bilo v Prevaljah 0:0, je bilo povsem drugače na povratni tekmi, ko je Basel slavil s kar 6:0. Drava pa je šla v Intertoto po sezoni 2004/05, ko je osvojila peto mesto ter za tekmeca dobila Slaven Belupo. Obe tekmi je izgubila z 1:0, najprej v Koprivnici, nato še v Ljudskem vrtu.
Korotan (1999)
Pokal Intertoto
1. krog
Korotan – Basel 0:0
Basel – Korotan 6:0
Drava (2004)
Pokal Intertoto
1. krog
Slaven Belupo – Drava 1:0
Drava – Slaven Belupo 0:1
Gorica: O, Vardar!
Gorica je prvič nastopila v Evropi šele kot – prvak. Kakšna sezona 1995/96! Ni bil lahek zalogaj sklatiti Olimpije z vrha po štirih sezonah. Goričanom je uspelo, a kot prvaki niso šli v kvalifikacije za ligo prvakov, temveč kot zadnji še v pokal Uefa. V predkrogu je bil tekmec makedonski Vardar, ki je že bil tretjič zapored v Evropi, zato je imel mnogo več izkušenj. In jih unovčil.
Gorica (1996)
Pokal Uefa
Predkrog
Gorica – Vardar 0:1
Vardar – Rudar 2:1
Vančo Trajčev je v Novi Gorici pred 2.230 zabil za zgodnje vodstvo, kar je ekipo Milana Miklaviča presekalo. Sploh, ko je nato pred 6.300 gledalci v Skopju Trajčev zabil že v 3. minuti, a je gol Enesa Demirovića v 41. minuti dal kar nekaj upanja. Zaman, Toni Jakimovski je zabil še za 2:1, skupaj 3:1 in dvoboja je bilo konec.
Primorje: Rudonja šov!
primorje je bilo v devetdesetih tako blizu. Trikrat zapored v finalu pokala in tudi tik pod vrhom, ampak v sezoni 1996/97 je Maribor odnesel dvojno krono. Nič zato, sinovi burje so vzeli z veseljem kvalifikacije za pokal pokalnih zmagovalcev. In šli – daleč. Najdlje od vseh. Najprej so varovanci Marina Kovačića zelo gladko izločili Union Luxembourg: Sababin in Ščulac sta zabila za zmago 2:0 že pred 1.200 gledalci v Ajdovščini, Mladen Rudonja pa še na gostovanju pred le 400 gledalci.
Primorje (1997)
Pokal pokalnih zmagovalcev
Predkrog:
Primorje – Union Luxembourg 2:0
Union Luxembourg – Primorje 0:1
1. krog:
AIK – Primorje 0:1
Primorje – AIK 1:1*
2. krog:
Primorje – Roda 0:2
Roda – Primorje 4:0
Sledil je – šok. Primorje je šokiralo z izločitvijo stockholmskega AIK-ja. In kakšen dvoboj je to bil! Rudonja je zabil v 84. minuti in utišal 4.100 gledalcev v Stockholmu, sledili pa so – podaljški v Ajdovščini. Nebojša Novaković je v 78. minuti poravnal rezultat, 1.132 gledalcev pa je nato dočakalo veliki trenutek, ko je Rudonja zabil še tretji zaporedni evropski gol v 110. minuti. In Primorje je napredovalo v 2. krog. Med šestnajst najboljših. Najboljši uspeh iz prve z naskokom. Ampak severnjaške turneje je bilo konec, ko je nato nizozemska Roda slavila z 0:2 že za Bežigradom, kjer je bila odigrana tekma pred zgolj 984 gledalci, in nato še s 4:0 na Nizozemskem.
Koper: Naporen debi
Tudi za Koper bomo naredili izjemo. Ja, Koper je bil šele četrti primorski klub, ki je kronološko šel v Evropo. Kar ne čudi, glede nato, da so kar trikrat izpadli iz 1. SNL, nazadnje leta 2000. V Intertoto je Koper šel kot tretjeuvrščen po sezoni 2001/02. Prvak je bil Maribor, Primorje je bilo drugo, Gorica pa četrta in – pokalna zmagovalka.
Koper (2002)
Pokal Intertoto
Helsingborgs – Koper 1:0
Koper – Helsingborgs 0:0
Koper je tako prvič v Evropi najprej gostoval, ampak 23. junija 2002 pri Helsingborgsu izgubil (1:0), ko je Marcus Ekenberg zabil v 84. minuti. In to je bil tudi edini gol v dvoboju, saj 1.000 gledalcev na Bonifiki na povratni tekmi ni videlo gola. Koper je tako izpadel, ne da bi zabil. Kanarčki so v Evropi skupaj igrali desetkrat, prvega tekmeca pa preskočili le dvakrat.
Domžale: Malta, Izrael in luže za Stuttgart
Že dve drugi mesti (2004/05, 2005/06), ko so dvakrat zaostali le za Gorico, sta napovedali obrat Domžal, ki je prišel potem z dvema naslovoma državnih prvakov. Kar se je poznalo tudi v Evropi. In prva izkušnja (2005/06) je bila epska. Najprej je zlahka (3:0 doma, kar 5:0 v gosteh, skupaj 8:0) padel sanmarinski Domagnano, ko so zabili tri gole Nikola Nikezić, sicer pa še Dalibor Stevanović, Janez Zavrl, Aleš Kačičnik in Juninho.
Domžale (2005)
Pokal Uefa
1. krog kvalifikacij:
Domagnano – Domžale 0:5
Domžale – Domagnano 3:0
2. krog kvalifikacij
Ashdod – Domžale 2:2
Domžale – Ashdod 1:1
1. krog:
Stuttgart – Domžale 2:0
Domžale – Stuttgart 1:0
Naslednji tekmec je bil izraleski Ashdod. Uh. V Tel-Avivu je bilo viharnih 2:2, potem ko so vsi štirje goli padli že v prvem polčasu, Domžale pa so prek Stevanovića in Jhonnesa kar dvakrat vodile. Ampak še bolj napeto je bilo potem v domžalskem Športnem parku. Ko je padel gol v domačo mrežo v 70. minuti, je kazalo turobno, čeprav so bili domači boljši tekmec.
»S poljubom sreče v Monaco!« je tedaj pisal tisk, ko je v domžalskem Športnem parku Nikola Nikezić zabil v 93. minuti! Tako so Domžale prišle do prvega kroga, zadnjega pred tedaj že uvedenim skupinskim delom v pokalu Uefa. Zadnja prepreka? Stuttgart! 10.000 gledalcev na Gottlieb-Daimler-Stadion je videlo precej suvereno zmago (2:0) z goloma Jona Dahla Tomassona in Christiana Gentnerja pod vodstvom legendarnega Giovannija Trapattonija. Potem pa povratna tekma. V Domžalah. Po nalivu vseh nalivov v lužah, ki jih je obvladal Dalibor Stevanović in zabil v 16. minuti. Čeprav se je tisti četrtek, 29. septembra 2005, tekma začela že ob 14.15, je bilo kar 2.700 gledalcev, Domžale pa so častno izpadle iz Evrope. In mokro.
Interblock: Zeta čao, Herta bravo
Ko je Interblock osvojil pokal v sezoni 2007/08 (v finalu proti Mariboru), četudi v prvenstvu ni navduševal, je projekt Joca Pečečnika bil še dovolj mlad, da je dišal po prihodnosti. In tako je prišla prva Evropa. Pokal Uefa. Prvi tekmec za ekipo »kockarjev« je bila Zeta iz Črne gore. Čeprav je Ivan Knežević klub iz Golubcev pred 1.300 gledalci popeljal v vodstvo, je Ivan Jolić v 91. minuti zabil sila pomemben gol v gosteh za Ljubljančane. Dovolj miru, da je potem Dario Zahora lahko zabil v 80. minuti za zmago z 1:0 na povratni tekmi, ki je bila odigrana v Celju na Areni Petrol, saj stadion v Šiški ob koncu julija brez reflektorjev ni bil optimalna opcija.
Interblock (2008)
Pokal Uefa
1. krog kvalifikacij
Zeta – Interblock 1:1
Interblock – Zeta 1:0
2. krog kvalifikacij
Interblock – Hertha 0:2
Hertha – Interblock 1:0
Po napredovanju v drugi krog kvalifikacij je nato sledila kolobocija v tekmovanju, ki je bilo razdeljeno regijsko – severno, centralno-vzhodno in južno-mediteransko, kamor je spadal Interblock –, saj je po odločitvi Uefe nato Interblock prešel v centralno-vzhodno skupino in za tekmeca dobil – veliko berlinsko Hertho. V Celju je pred 2.020 gledalci že Marko Pantelić z dvema goloma odnesel premočno prednost v Berlin (0:2), nato pa je še Patrick Ebert v 2. minuti zatrl vsa upanja, ko je Hertha tisto tekmo igrala na Friedrich Ludwig Jahn stadionu pred 11.849 gledalci. Skupno torej 3:0. Interblock je nato sicer ubranil pokalni naslov in igral le še enkrat v Evropi, ko je izpadel proti Metalurg Donecku.
Še trije klubi: Olimpija in dve Muri
Po uradnem, formalnem, pravnem tolmačenju so v Evropi nastopili prvič še trije klubi. Kot prva Olimpija Ljubljana, ki je že takoj po »vrnitvi« šla v Evropo, torej poleti 2010, ampak v prvem krogu kvalifikacij za ligo Evropa ni zmogla čez Široki Brijeg (0:2 v Domžalah, 3:0 poraz v Širokem Brijegu).
Olimpija Ljubljana (2010)
Liga Evropa
1. krog kvalifikacij:
Olimpija – Široki Brijeg 0:2
Široki Brijeg – Olimpija 3:0
Naslednja je bila Mura 05. No, ta pa je bila zgodba. Mura 05 je šla tako daleč, kakor je zmogel v takem sistemu le še Mariboru. Ampak na tak način? Nikomur. Mura 05 se je po nastanku 2005 v sezoni 2011/12 vrnila v 1. SNL, tam osvojila tretje mesto pod Antejem Šimundžo in se uvrstila v ligo Evropo. Iz prve. Ponovila je torej uspeh Olimpije Ljubljana leto dni kasneje, ampak šla še dlje. A majavo. Šimundža je odšel poleti še pred evropskimi izzivi, tako da je vlogo prevzel začasno Feri Cifer. Uh, kakšna pot. Cifer je po 0:0 proti Bakuju v gosteh nato vodil do zmage z 2:0 z goloma Mateta Eterovića in Nusmirja Fajića, pri čemer je bila tekma odigrana v Lendavi, saj Fazanerija še ni imela reflektorjev. Naslednji tekmec je bil CSKA Sofija, v Lendavi je 2.200 gledalcev videlo trdo tekmo, ne pa tudi golov. Čeprav so Bolgari nato vodili, je Fajić v 76. minuti zabil še drugi evropski gol, ki je v gosteh tedaj pač štel več.
Mura 05 (2012)
Liga Evropa
1. krog kvalifikacij
Baku – Mura 0:0
Mura – Baku 2:0
2. krog kvalifikacij
Mura – CSKA Sofija 0:0
CSKA Sofija – Mura 1:1
3. krog kvalifikacij
Arsenal Kijev – Mura 0:3* (registrirano)
Mura – Arsenal Kijev 0:2
Play-off
Mura – Lazio 0:2
Lazio – Mura 3:1
In Mura je prišla že do tretjega kroga! Mura je dobila za tekmeca kijevski Arsenal in gladko izgubila s kar 3:0, toda ker so Ukrajinci igrali s suspendiranim igralcem Ericom Matoukoujem, je bila tekma registrirana z 0:3 za Muro! da je bila drama še večja, je Mura nato na povratni tekmi, tokra v Ljudskem vrtu pred 3.200 gledalci, nekako zdržala in izgubila z 0:2, kar pa je bilo dovolj. Napredovala je, ne da bi zabila gol! Za »nagrado« je dobila v play-offu, zadnji stopnički pred skupinskim delom, rimski Lazio. Da je bila napetost še večja, je bil dan pred tekmo za trenerja Mure imenovan Oliver Bogatinov. Pred 4.200 gledalci je bil Lazio suveren in slavil z 0:2, na povratni tekmi v Rimu pa je bilo za sinje modre 3:1, častni gol za Muro je zabil Jure Travner.
NŠ Mura (2019)
Liga Evropa
1. krog kvalifikacij
Maccabi Haifa – Mura 2:0
Mura – Maccabi Haifa 2:3
Mura pa se je pojavila nato »prvič« še tretjič, ko je kot NŠ Mura šla prav tako po prvi sezoni nazaj med prvoligaši s četrtega mesta v Evropo. Tokrat z Antejem Šimundžo na klopi. Na vročem gostovanju pri Maccabi Haifi je bilo 2:0 za Izraelce, na povratni tekmi pa je Luka Bobičanec povedel z golom v 6. minuti, ampak upanje ni dolgo trajalo saj so gostje obrnili v petih minutah do 36. minute in slavili še na drugi tekmi z 2:3.
